Kazalec prikazuje delež gospodinjstev, ki živijo v stanovanju v slabem stanju glede na število vseh gospodinjstev. Izražen je v odstotkih [%].
S17
Prostor, stanovanja, stanovanjska problematika, prebivalstvo
Kazalec prikazuje delež gospodinjstev, ki živijo v stanovanju v slabem stanju (težave s streho, ki pušča, vlažne stene/temelji/tla, trhli okenski okvirji ali trhlimi tlemi) glede na število vseh gospodinjstev.
Visok delež gospodinjstev, ki živijo stanovanju v slabem stanju odraža starejši fond stanovanj v prostorski enoti. Nakazuje omejeno investiranje v obnovo starejših stanovanj oz. na omejeno dostopnost novejših stanovanj.
Povzeto po Metodološko pojasnilo SURS: Življenjski pogoji, Slovenija
Gospodinjstvo je vsaka družinska ali druga skupnost oseb, ki skupaj stanujejo in skupaj porabljajo dohodke za osnovne življenjske potrebe (stanovanje, hrano in drugo), ne glede na to, ali vsi člani stalno živijo v kraju, v katerem prebiva gospodinjstvo, ali pa nekateri izmed njih zaradi dela, šolanja ali iz drugih vzrokov dlje časa (do 6 mesecev) živijo drugje v Sloveniji ali v tujini.
Študenti so člani gospodinjstva, če živijo v študentskem domu, v najetem stanovanju ipd., vendar imajo z gospodinjstvom redne stike. Če imajo drugje svoje gospodinjstvo in prihajajo domov samo na obisk, pa jih ne štejemo za člane gospodinjstva. Študenti, ki so na študijskih izmenjavah in/ali študirajo v tujini, so člani gospodinjstva, če njihova celotna (neprekinjena) odsotnost ne traja več kot 6 mesecev.
Zajeta so samo zasebna gospodinjstva. Osebe, ki prebivajo v skupinskih gospodinjstvih, kot so samostani, socialnovarstveni zavodi, domovi za ostarele, zapori, študentski domovi ipd., niso zajete v to raziskovanje.
Stanovanjske razmere: podatki se nanašajo na različne kazalnike stanovanjskih razmer gospodinjstev in temeljijo na izjavi gospodinjstev:
kriminala: ta kazalnik se upošteva pri gospodinjstvih, ki imajo v okolišu, kjer bivajo, težave zaradi kriminala, nasilja ali vandalizma.
ENOTA, KI JO OPISUJEJO OBJAVLJENI PODATKI
Enota, ki jo opisujejo objavljeni podatki o življenjskih pogojih, so zasebna gospodinjstva in osebe, ki živijo v teh gospodinjstvih v Sloveniji.
Glavne opazovane značilnosti gospodinjstev so stanovanjske razmere, finančni položaj gospodinjstev, posedovanje trajnih potrošnih in drugih dobrin ter pomoč dobrodelnih organizacij.
Glavne opazovane značilnosti oseb so splošno zadovoljstvo z življenjem, splošno zdravstveno stanje ter materialna prikrajšanost oz. dostopnost izbranih dobrin.
IZBOR ENOT OPAZOVANJA
Raziskovanje je vzorčno. Osnova za vzorčni okvir je Centralni register prebivalstva (CRP), poleg tega pa v postopku določitve okvira uporabimo kot vir še podatke iz Registra nepremičnin, Registra gospodinjstev ter anketne podatke iz preteklih let. V vzorčni okvir so vključene osebe, stare vsaj 16 let, ki so v času izbora vzorca prebivalci Slovenije in ne živijo v institucijah (domovih za ostarele, socialnovarstvenih zavodih, študentskih domovih, vojašnicah, zaporih, samostanih ipd.).
Vzorčni načrt je dvostopenjski stratificiran. Najprej se v vsakem stratumu sistematično izberejo enote prve stopnje (vzorčne enote), nato se v vsaki izbrani vzorčni enoti sistematično izberejo še osebe. Pri izboru vzorčnih enot uporabimo eksplicitno stratifikacijo po tipih naselja (6 stratumov) ter implicitno stratifikacijo po statističnih regijah. Vsaka izbrana oseba nas vodi v gospodinjstvo, v katerem nato zberemo podatke za gospodinjstvo kot celoto, nekatere podatke za vse člane gospodinjstva ter nekatere podatke le za izbrano osebo.
Vzorčni načrt ima štiriletno rotacijsko shemo. Gospodinjstva ostanejo v vzorcu štiri leta oz. v štirih valovih; to pomeni, da je vzorec sestavljen iz štirih rotacijskih skupin. Vsako leto ena rotacijska skupina izpade iz vzorca, eno rotacijsko skupino pa vključimo v vzorec na novo. Vsaka rotacijska skupina mora biti reprezentativna za ciljno populacijo.
Bruto velikost vzorca je vsako leto približno 12.900 gospodinjstev. Ker del gospodinjstev zavrača sodelovanje, z delom gospodinjstev nam ne uspe vzpostaviti stika, del pa jih je za raziskovanje neustrezen, je končna, neto velikost vzorca približno 9.000 gospodinjstev ali približno 28.000 oseb.
ZBIRANJE IN VIRI PODATKOV Podatke zbiramo v letnem statističnem raziskovanju Življenjski pogoji (EU-SILC - ang. Statistics on Income and Living Conditions). Podatke pridobimo:
Zbrani podatki so tako kombinacija podatkov, pridobljenih z anketnim vprašalnikom – CATI in CAPI (leto izvedbe SILC) – in podatkov iz administrativnih in drugih zbirk podatkov, ki se večinoma nanašajo na leto pred izvedbo raziskovanja (referenčno leto za dohodek). Iz obstoječih administrativnih in drugih zbirk pridobimo podatke, vezane na dohodke, pa tudi nekatere druge informacije, ki jih povežemo s podatki, pridobljenimi z vprašalnikom.
Z uporabo registrov in administrativnih virov bistveno razbremenimo anketirance, hkrati pa se precej poceni tudi izvedba raziskovanja.
Telefonsko anketiranje (CATI) poteka približno dva meseca in pol (od sredine januarja do konca marca). Terensko anketiranje (CAPI) pa poteka približno pet mesecev, v prvi polovici leta (do sredine junija). Izbrane osebe oz. gospodinjstva so o izvajanju raziskovanja (času anketiranja oziroma o prihodu anketarja) vnaprej obveščena, sodelovanje pa je prostovoljno. Po telefonu anketiramo gospodinjstva, ki so že sodelovala v preteklem letu (raziskovanje je panelno, kar pomeni, da isto gospodinjstvo anketiramo 4 leta zapored), zato je vprašalnik nekoliko krajši, saj nekatere podatke že imamo oz. jih samo preverimo. Anketiranje na terenu s prenosnimi računalniki traja nekoliko dlje. Anketarji obiščejo gospodinjstva, ki so prvič vključena v vzorec, in tista gospodinjstva, ki nimajo ali niso povedala telefonske številke. Poleg tega pa po končanem telefonskem anketiranju razporedimo za terensko anketiranje tudi vsa tista gospodinjstva, s katerimi ni bilo mogoče vzpostaviti stika po telefonu, tiste, ki so želeli, da jih anketiramo osebno (na terenu), ter tiste, ki so se preselili v drugo zasebno gospodinjstvo v Sloveniji.
Vprašalnik je razdeljen na tri večje vsebinske sklope. Prvi del vsebuje uvodna vprašanja, s katerimi ugotovimo, ali je gospodinjstvo za anketiranje ustrezno (ali izbrana oseba prebiva na naslovu), in t. i. register oseb, iz katerega dobimo osnovne podatke o vseh osebah, ki živijo v gospodinjstvu. Sledi sklop vprašanj, ki se nanaša na gospodinjstvo kot celoto in na osebe, ki živijo v gospodinjstvu. Vprašanja v zadnjem sklopu pa so namenjena izbrani osebi. Od podatkov, ki jih pridobimo od gospodinjstva, se na posamezno osebo v gospodinjstvu nanašajo podatki z naslednjo vsebino:
Na gospodinjstvo kot celoto se od pridobljenih podatkov nanašajo podatki z naslednjo vsebino:
Na izbrano osebo se nanašajo podatki z naslednjo vsebino:
Podatek o splošnem zadovoljstvu z življenjem se nanaša na osebo, ki je odgovarjala na vprašalnik (izbrana oseba oz. drug član njenega gospodinjstva).
Podatki, ki se nanašajo na prej navedene vsebine, se zbirajo in objavijo vsako leto. Poleg standardnih vprašanj, tj. takih, ki se ponovijo vsako leto, vključimo v vprašalnik tudi dodaten, za tisto leto poseben sklop vprašanj (t. i. priložnostni modul), s katerimi pridobimo podatke, ki še dodatno osvetlijo življenjske razmere prebivalcev.
Objavljeni podatki, pridobljeni na podlagi vprašanj iz t. i. priložnostnih modulov, se nanašajo na otroke v gospodinjstvu, na izbrano osebo ali na celotno gospodinjstvo.
Anketna vprašanja (CAPI in CATI) se nanašajo na različna referenčna obdobja:
Vsi finančni podatki iz administrativnih virov se nanašajo na prejšnje leto oziroma na leto pred izvedbo raziskovanja SILC. Druge (»nefinančne«) informacije/podatki se nanašajo deloma na prejšnje leto, deloma pa tudi na tekoče leto (leto izvedbe SILC).
POJASNILA
KLASIFIKACIJE
Večina objavljenih podatkov je razčlenjena in prikazana po kohezijskih in statističnih regijah, skladno s Klasifikacijo statističnih teritorialnih enot v Evropski uniji (NUTS), tj. na ravni NUTS 2 in NUTS 3 (razlaga klasifikacij je dostopna na: http://www.stat.si/statweb/Methods/Classifications).
OBDELAVA PODATKOV
Pri obdelavi podatkov uporabimo metodi statističnega urejanja podatkov in uteževanja.
UTEŽEVANJE
Z uteževanjem želimo doseči reprezentativnost vzorca, tako da so uteženi podatki čim boljša ocena opazovane populacije v določeni časovni točki.
Postopek uteževanja se določi glede na vzorčni načrt, neodgovor enote (manjkajoče odgovore) ter glede na razpoložljive pomožne populacijske spremenljivke, ki smo jih uporabili za kalibracijo. Končna utež enote je tako produkt uteži zaradi verjetnosti izbora enot, uteži zaradi neodgovora ter kalibracijskega faktorja.
Uteži izračunavamo za vsako raven: za gospodinjstva, za osebe in za izbrane osebe. Za vsako raven izračunavamo še:
Pri longitudinalnih utežeh izračunavamo:
Posebej se izračunajo še posebne, presečne uteži za populacijo, staro 0–16 let (utež otrok).
STATISTIČNO UREJANJE PODATKOV
Podatke statistično uredimo s kombinacijo sistematskih popravkov in postopkov vstavljanja podatkov. Pri vstavljanju podatkov uporabimo metodo notranjega darovalca, metodo notranjega darovalca za več spremenljivk, metodo rezanega povprečja, metodo prevzema zgodovinskih podatkov, metodo zgodovinskih podatkov s prilagoditvijo za povprečno rast, metodo zgodovinskih podatkov s prilagoditvijo za rast darovalca, metodo logičnega vstavljanja. V tem postopku izračunavamo tudi kazalnike kakovosti.
Več o statističnem urejanju podatkov lahko preberete v splošnem metodološkem pojasnilu Statistično urejanje podatkov.
NATANČNOST
V statističnih raziskovanjih prihaja do različnih vrst napak, ki vplivajo na točnost statistične ocene (npr. do vzorčnih napak, napak zaradi neodgovora, do merskih napak). Napake, ki jih lahko pripišemo slučajnim vplivom, določajo natančnost statistične ocene. Uporabnike statističnih podatkov opozorimo na manjšo natančnost ocene tako, da takšno oceno opremimo s posebno opozorilno oznako ali pa take ocene sploh ne objavimo.
V tabelah, kjer so ocenjeni deleži enot z določeno lastnostjo (izraženi v odstotkih), so omejitve pri objavi določene glede na standardne napake (SE) ocen deležev. V vseh objavljenih tabelah velja:
Če je standardna napaka (SE) ocene deleža
Več o natančnosti statističnih ocen lahko preberete v splošnem metodološkem pojasnilu Natančnost statističnih ocen.
DRUGA POJASNILA
Podatke o materialni in/ali denarni pomoči dobrodelnih organizacij zbiramo od leta 2012. Zbiramo jih z vprašalnikom, temeljijo pa na izjavi gospodinjstva. Objavljeni podatki, ki veljajo za tekoče leto, se nanašajo na leto pred anketiranjem (v raziskovanju EU-SILC je namreč referenčno obdobje za dohodek leto pred anketiranjem). Podatki za osebe (na ravni oseb) se izračunajo tako, da se podatek z ravni gospodinjstva prenese na vsako od oseb v tem gospodinjstvu.
Podatek o splošnem zadovoljstvu oseb z življenjem zbiramo od leta 2012. Nanaša se na osebe, stare 16 ali več let. Podatki o samooceni splošnega zadovoljstva z življenjem se prikazujejo kot odstotni delež (%) oseb z enako samooceno (0–4, 5–6, 7–8, 9–10) in odstotni delež oseb z neznanimi odgovori. Poleg tega deleža pa se prikazuje tudi povprečje vrednosti samoocen oseb v posamezni skupini.
Podatke o dostopnosti izbranih dobrin oz. o materialni prikrajšanosti oseb, starih 16 ali več let, zbiramo od leta 2014.
Zaradi zaokroževanja se vsote nekaterih objavljenih podatkov ne ujemajo.
Kazalnik zavzame pozitivne vrednosti, zaokrožene na eno decimalno mesto. Kjer podatek ni na razpolago, vrednost ni prikazana. Kazalnik je prikazan za prostorske enote, ki so veljavne v letu izračuna.
SURS, Spremembe prostorskih enot - naselja
SURS, Spremembe prostorskih enot - občine
Mihael Fonda, Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja (MOP)
8.11.2021