Kazalnik prikazuje razmerje med številom stanovanj v javni lasti in skupnim številom stanovanj v prostorski enoti. Izražen je v odstotkih [%].
S8
Prostor, stanovanja, stanovanjska problematika, javna last
Kazalnik prikazuje delež stanovanj v javni lasti v prostorski enoti.
Področja z večjimi vrednostmi kazalnika razpolagajo s sorazmerno večjim številom stanovanjskih enot, s katerimi upravljajo enote sektorja države in javne družbe.
V lasti javnega sektorja je bilo v začetku leta 2011 47.348 stanovanj oz. okoli 6% celotnega stavbnega fonda države (SURS 2012d). V lasti sektorja država (sektor 13 po SKIS) sta 38.002 stanovanjski enoti – vključno z 461 počitniškimi stanovanji. Od teh stanovanj je opremljenih z osnovno infrastrukturo 34.125 stanovanj. Zasedenih je 29.596 stanovanj ali 86,7% stanovanj. Podatek o številu zasedenih stanovanj je potrebno obravnavati z veliko previdnostjo saj je zaradi neurejenih evidenc stanovanj v lasti pravnih oseb javnega prava (podatki o lastništvu niso povezani z enotnimi identifikatorji stanovanj v REN) ta podatek zagotovo precenjen. Za boljše upravljanje s javnim stanovanjskim fondom je v najkrajšem možnem času nujno potrebno pristopiti k aktivnemu urejanju evidenc, kar je že sicer zakonska obveza lastnikov teh stanovanj (Stanovanjska problematika …, 2014).
Povzeto po Metodološko pojasnilo SURS: Stanovanja, Slovenija, 1.1.2011, 1.1.2015
Stavba je vsak gradbeni objekt, ki ima štiri samostojne zidove in enega ali več vhodov in je zgrajen zato, da se v njem prebiva, opravlja katerokoli dejavnost ali hrani materialne dobrine.
Stavba s stanovanji je stavba, ki vsebuje vsaj eno stanovanje, namenjeno za prebivanje ljudi ali za sezonsko oziroma sekundarno rabo. Stavbe, ki vsebujejo skupne in druge stanovanjske enote, niso vštete. Seštevek naseljenih stanovanj in drugih stanovanjskih enot predstavlja „stanovanjske enote“.
Stanovanja so strukturno ločeni in neodvisni prostori na fiksnih lokacijah, namenjeni za trajno prebivanje ljudi in se na referenčni dan: (a) uporabljajo kot prebivališče, (b) so prazni ali (c) rezervirani za sezonsko ali sekundarno rabo. „Ločeni“ pomeni obdani s stenami in pokriti s streho ali stropom, tako da se ena ali več oseb lahko osami. „Neodvisni“ pomeni, da imajo neposreden dostop z ulice ali s stopnišča, s prehoda, s hodnika ali iz kleti. Skupinski bivalni prostori in bivalne enote za posebne namene niso všteti. Prav tako niso všteta stanovanja, ki niso primerna za bivanje.
Javni sektor sestavljajo enote sektorja država in javne družbe. Po Standardni klasifikaciji institucionalnih sektorjev (SKIS) to vključuje:
- sektor država (S.13),
- javne nefinančne družbe (S.11001),
- centralna banka (S.121),
- javne druge denarne finančne institucije (S.12201),
- javne druge finančne posrednike, razen zavarovalnih družb in pokojninskih skladov (S.12301),
- javne izvajalce pomožnih finančnih dejavnosti (S.12401),
- javne zavarovalne družbe in pokojninske sklade (S.12501).
Povzeto po Metodološko pojasnilo SURS: Stanovanja, Slovenija, 1.1.2011, 1.1.2015
Zadnjič osveženo: 23.6.2016
ZAJETJE
Popis pomeni popolno zajetje enot opazovanja katerega značilnosti so individualno popisovanje, univerzalnost znotraj določenega ozemlja in sočasnost. Referenčni datum je 1. januar.
ZBIRANJE IN VIRI PODATKOV
Registrski popis je način priprave podatkov o prebivalstvu, gospodinjstvih in stanovanjih, pri katerem statistično povežemo podatke iz obstoječih administrativnih in statističnih virov brez dodatnega zbiranja na terenu. Za izvedbo registrskega popisa morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
– zakonodaja, ki omogoča povezovanje podatkov (Statistični urad ima v skladu z 32. in 33. členom Zakona o državni statistiki pravico pridobivati in združevati podatke iz različnih administrativnih in drugih zbirk za statistične namene);
– vzpostavljeni morajo biti ustrezni administrativni oziroma statistični viri z enoličnimi identifikatorji (npr. EMŠO, naslov, identifikatorji stanovanja);
– viri morajo vsebovati ustrezne vsebine, ki zagotavljajo podatke v skladu s potrebami uporabnikov in z zakonodajo.
Glavni viri za registrski popis stanovanj v letih 2011 in 2015 so bili Register nepremičnin (REN), ki ga vodi Geodetska uprava RS ter Centralni register prebivalstva (CRP) in Evidenca gospodinjstev, ki ju vodi Ministrstvo za notranje zadeve.
TERITORIJ
Za objavljene podatke po upravno administrativni razdelitvi Slovenije je upoštevano stanje teritorija po standardni klasifikaciji teritorialnih enot (SKTE) na dan 1. 1. 2011 in 1.1.2015. Pri primerjavah s podatki iz predhodnega popisa prebivalstva je treba upoštevati spremembe prostorskih enot. Več na: http://www.stat.si/StatWeb/glavnanavigacija/podatki/prikazistaronovico?IdNovice=5983
POJASNILA
Prednosti in omejitve registrskega načina izvedbe
1. Prednosti
· Terensko delo ni potrebno, zato je tudi število izvajalcev registrskega popisa majhno.
· Prebivalcev ne obremenjujemo z vprašanji po podatkih, ki so jih že sporočili drugim državnim organom ali za kakšno drugo statistično raziskovanje.
· Stroški takega popisa so bistveno nižji saj stroški registrskega popisa pomenijo samo 10 % stroškov klasičnega terenskega popisa.
· Nobenega dodatnega zaposlovanja. Pri izvedbi sodelujejo samo statistiki metodologi ter strokovnjaki za informacijsko tehnologijo Statističnega urada.
· Podatki so kakovostni, saj je mogoče zagotoviti enoten in nadzorovan metodološki pristop v vseh fazah procesa.
· Tak popis je mogoče izpeljati pogosteje, ne le na 10 let kot doslej. Sodobna družba se hitro spreminja, uporabniki pa potrebujejo ažurne in aktualne podatke.
2. Omejitve
· Odvisnost od obstoječih virov podatkov, njihove vsebine in kakovosti podatkov v njih. Statistični urad ne more vplivati na upravljanje administrativnih virov, poleg tega je tudi metodologija vodenja prilagojena administrativnim potrebam.
· Neujemanje istovrstnih vsebin in podatkov v različnih virih (zaradi različnih časovnih presekov zbiranja podatkov, metodologije, ažurnosti posodabljanja podatkov).
· Neobstoj nekaterih podatkov v administrativnih virih (npr. vir ogrevanja).
· Nepravočasnost podatkov nekaterih administrativnih virov. Do tega pride, ker upravljavci potrebujejo določen čas, da podatke zberejo in obdelajo. S tem se tudi podaljša čas za pripravo podatkov posameznih vsebin registrskega popisa.
Primerljivost podatkov o stavbah in stanovanjih s preteklimi popisi
Pri definicijah obveznih spremenljivk ni bistvenih razlik, nekaj razlik je le v klasificiranju (npr. vodovod, stranišče). Upoštevati pa je treba dejstvo, da so bili podatki za leti 2011 in 2015 pridobljeni iz administrativnih virov, in ne na terenu. Naseljenost stanovanja oziroma drugega prostora je zato vezana na prijavo v Centralnem registru prebivalstva na Ministrstvu za notranje zadeve, obstoj in lastnosti stanovanj ter stavb so vezani na vpis v Kataster stavb in Register nepremičnin na Geodetski upravi RS, lastništvo pa na vpis v Zemljiško knjigo na Vrhovnem sodišču RS in v Register nepremičnin. Spremenljivke, na katerih se pozna vpliv načina pridobitve podatkov:
– status naseljenosti običajnih stanovanj;
– tip lastništva stanovanja (lastniško zasedeno, najemno, druga oblika lastništva);
– število stanovalcev v stanovanju (gostota);
– tip bivalnih prostorov za kategorijo 'druge bivalne enote‘ (niso vključene naseljene enote, ki so brez naslova, kot so npr. kolibe, barake);
– počitniška stanovanja (sekundarna in sezonska); se ne upoštevajo vsa in sicer zato, ker so v nekaterih stanovanjih, ki naj bi bila počitniška (atribut v REN), prijavljeni stanovalci (v CRP); takšnih stanovanj ne uvrščamo med počitniška ali sekundarna, temveč med običajna stanovanja.
Način pridobitve podatkov vpliva tudi na to, kdaj postanejo podatki končni. Pri nepremičninskih evidencah lahko nekateri postopki trajajo kar nekaj časa, zato podatki dlje časa niso končni.
Vrednosti kazalnika niso prikazani za občine, kjer je število stanovanj v javni lasti manjše od 30. Kjer podatek ni na razpolago, vrednost ni prikazana. Kazalnik je prikazan za prostorske enote, ki so veljavne v letu izračuna.
SURS, Spremembe prostorskih enot - naselja
SURS, Spremembe prostorskih enot - občine
Mihael Fonda, Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja (MOP)
7.11.2019