Kazalnik prikazuje razmerje med skupno uporabno površino stanovanjskih enot in številom prebivalcev v prostorski enoti. Izražen je v enotah [m2/prebivalca].
S6
Prostor, stanovanja, stanovanjska problematika, gradbeništvo, prebivalstvo, uporabna površina
Kazalnik prikazuje normalizirano vrednost uporabne površine stanovanjskih enot na prostorsko enoto.
Vrednost je normalizirana s številom prebivalcev v isti prostorski enoti.
Področja z večjo vrednostjo kazalnika imajo na razpolago večje uporabne površine na prebivalca, kar lahko kaže na boljši stanovanjski standard. Za pravilno interpretacijo je kazalnik potrebno razlagati v kombinaciji z drugimi demografskimi kazalniki.
Kazalnik omogoča primerjavo prostorskih enot glede na uporabno površino stanovanjskih enot, ki so na razpolago posameznemu prebivalcu.
Potrebno je upoštevati, da so pri uporabnih površinah zajeta samo naseljena stanovanja ter da so odštete površine, ki so namenjene opravljanju dejavnosti (npr. za dejavnost samostojnega podjetnika v stanovanjski stavbi). Tako v uporabno površino niso vštete npr. površine vikendov in stavb, ki niso primerne za bivanje.
Pri prebivalcih so upoštevani zgolj prebivalci, ki stanujejo v stanovanjih. Tako npr. niso upoštevani prebivalci, ki (začasno) živijo v zaporih.
Pri interpretaciji kazalnika je potrebno upoštevati tudi druge kazalnike, kot npr. starost stanovanjskega fonda, povprečno uporabno površino na stanovanjsko enoto idr. Z nekaterimi omejitvami lahko kazalnik spremljamo tudi skozi daljše časovno obdobje in tako spremljamo trend – povečevanje ali zmanjševanje gostote naseljenosti stanovanj. Pri tem moramo upoštevati, da so se zaradi sprememb prostorskih enot lahko spremenile tudi vrednosti kazalnika.
Povzeto po Metodološko pojasnilo SURS: Stanovanja, Slovenija, 1.1.2011, 1.1.2015
Stavba je vsak gradbeni objekt, ki ima štiri samostojne zidove in enega ali več vhodov in je zgrajen zato, da se v njem prebiva, opravlja katerokoli dejavnost ali hrani materialne dobrine.
Stavba s stanovanji je stavba, ki vsebuje vsaj eno stanovanje, namenjeno za prebivanje ljudi ali za sezonsko oziroma sekundarno rabo. Stavbe, ki vsebujejo skupne in druge stanovanjske enote, niso vštete. Seštevek naseljenih stanovanj in drugih stanovanjskih enot predstavlja „stanovanjske enote“.
Stanovanja so strukturno ločeni in neodvisni prostori na fiksnih lokacijah, namenjeni za trajno prebivanje ljudi in se na referenčni dan: (a) uporabljajo kot prebivališče, (b) so prazni ali (c) rezervirani za sezonsko ali sekundarno rabo. „Ločeni“ pomeni obdani s stenami in pokriti s streho ali stropom, tako da se ena ali več oseb lahko osami. „Neodvisni“ pomeni, da imajo neposreden dostop z ulice ali s stopnišča, s prehoda, s hodnika ali iz kleti. Skupinski bivalni prostori in bivalne enote za posebne namene niso všteti. Prav tako niso všteta stanovanja, ki niso primerna za bivanje.
Povzeto po Metodološko pojasnilo SURS: Stanovanja, Slovenija, 1.1.2011, 1.1.2015
Stavba je vsak gradbeni objekt, ki ima štiri samostojne zidove in enega ali več vhodov in je zgrajen zato, da se v njem prebiva, opravlja katerokoli dejavnost ali hrani materialne dobrine.
Stavba s stanovanji je stavba, ki vsebuje vsaj eno stanovanje, namenjeno za prebivanje ljudi ali za sezonsko oziroma sekundarno rabo. Stavbe, ki vsebujejo skupne in druge stanovanjske enote, niso vštete. Seštevek naseljenih stanovanj in drugih stanovanjskih enot predstavlja „stanovanjske enote“.
Stanovanja so strukturno ločeni in neodvisni prostori na fiksnih lokacijah, namenjeni za trajno prebivanje ljudi in se na referenčni dan: (a) uporabljajo kot prebivališče, (b) so prazni ali (c) rezervirani za sezonsko ali sekundarno rabo. „Ločeni“ pomeni obdani s stenami in pokriti s streho ali stropom, tako da se ena ali več oseb lahko osami. „Neodvisni“ pomeni, da imajo neposreden dostop z ulice ali s stopnišča, s prehoda, s hodnika ali iz kleti. Skupinski bivalni prostori in bivalne enote za posebne namene niso všteti. Prav tako niso všteta stanovanja, ki niso primerna za bivanje.
Število stanovalcev določene stanovanjske enote je število oseb, za katere stanovanjska enota pomeni običajno prebivališče. Upošteva se zadnja definicija prebivalstva, po kateri je prebivalec oseba s prijavljenim stalnim in/ali začasnim prebivališčem v Sloveniji, ki v Sloveniji prebiva ali ima namen prebivati eno leto ali več in ni začasno odsoten iz Slovenije eno leto ali več.
Naseljena stanovanja so stanovanja, ki so med popisom običajno prebivališče ene ali več oseb.
Nenaseljena stanovanja so stanovanja, ki med popisom niso običajno prebivališče nobene osebe. Sem sodijo tudi stanovanja za sezonska in sekundarna stanovanja. Stanovanja, v katerih so navzoče osebe, ki niso zajete v popis, se uvrstijo v kategorijo „stanovanja za sezonsko ali sekundarno rabo“.
Uporabna površina se opredeli kot:
— površina, izmerjena znotraj zunanjih sten, brez nebivalnih kleti in podstrešij ter brez skupnih prostorov v večstanovanjskih stavbah, ali
— skupna površina sob, ki ustrezajo opredelitvi „soba“.
Uporabna površina stanovanja je seštevek površin vseh sob, kuhinje in drugih pomožnih prostorov (kopalnice, stranišča, predsobe). V površino je všteta tudi površina sobe in kuhinje, ki sta gradbeno ločeni od stanovanja, vendar se celo leto uporabljata kot sestavni del stanovanja. V uporabno površino stanovanja ni všteta površina teras, balkonov in lož, površina gradbeno ločenih pomožnih prostorov, površina garaž, nebivalnih kleti in podstrešij. V mansardi se upošteva samo površina, pri kateri je višina stropa najmanj 1,6 m.
Soba je prostor, namenjen za prebivanje, ki je od drugih stanovanjskih prostorov ločen z zidovi, ima neposredno dnevno svetlobo in najmanj 6 m2 površine. Kuhinja se ne šteje za sobo. Če pa se kuhinja nahaja v večjem prostoru, ki se uporablja tudi za druge namene (npr. kot dnevna soba), se ta prostor šteje za sobo. Upoštevajo se tudi gradbeno ločene sobe, ki se uporabljajo kot del stanovanja, in sobe za opravljanje dejavnosti. V mansardi se upošteva samo površina, pri kateri je višina stropa najmanj 1,6 m.
Povzeto po Metodološko pojasnilo SURS: Stanovanja, Slovenija, 1.1.2011, 1.1.2015
Zadnjič osveženo: 23.6.2016
ZAJETJE
Popis pomeni popolno zajetje enot opazovanja katerega značilnosti so individualno popisovanje, univerzalnost znotraj določenega ozemlja in sočasnost. Referenčni datum je 1. januar.
ZBIRANJE IN VIRI PODATKOV
Registrski popis je način priprave podatkov o prebivalstvu, gospodinjstvih in stanovanjih, pri katerem statistično povežemo podatke iz obstoječih administrativnih in statističnih virov
brez dodatnega zbiranja na terenu. Za izvedbo registrskega popisa morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
– zakonodaja, ki omogoča povezovanje podatkov (Statistični urad ima v skladu z 32. in 33. členom Zakona o državni statistiki pravico pridobivati in združevati podatke iz različnih administrativnih in drugih zbirk za statistične namene);
– vzpostavljeni morajo biti ustrezni administrativni oziroma statistični viri z enoličnimi identifikatorji (npr. EMŠO, naslov, identifikatorji stanovanja);
– viri morajo vsebovati ustrezne vsebine, ki zagotavljajo podatke v skladu s potrebami uporabnikov in z zakonodajo.
Glavni viri za registrski popis stanovanj v letih 2011 in 2015 so bili Register nepremičnin (REN), ki ga vodi Geodetska uprava RS ter Centralni register prebivalstva (CRP) in Evidenca gospodinjstev, ki ju vodi Ministrstvo za notranje zadeve.
TERITORIJ
Za objavljene podatke po upravno administrativni razdelitvi Slovenije je upoštevano stanje teritorija po standardni klasifikaciji teritorialnih enot (SKTE) na dan 1. 1. 2011 in 1.1.2015. Pri primerjavah s podatki iz predhodnega popisa prebivalstva je treba upoštevati spremembe prostorskih enot. Več na: http://www.stat.si/StatWeb/glavnanavigacija/podatki/prikazistaronovico?IdNovice=5983
POJASNILA
Prednosti in omejitve registrskega načina izvedbe
1. Prednosti
· Terensko delo ni potrebno, zato je tudi število izvajalcev registrskega popisa majhno.
· Prebivalcev ne obremenjujemo z vprašanji po podatkih, ki so jih že sporočili drugim državnim organom ali za kakšno drugo statistično raziskovanje.
· Stroški takega popisa so bistveno nižji saj stroški registrskega popisa pomenijo samo 10 % stroškov klasičnega terenskega popisa.
· Nobenega dodatnega zaposlovanja. Pri izvedbi sodelujejo samo statistiki metodologi ter strokovnjaki za informacijsko tehnologijo Statističnega urada.
· Podatki so kakovostni, saj je mogoče zagotoviti enoten in nadzorovan metodološki pristop v vseh fazah procesa.
· Tak popis je mogoče izpeljati pogosteje, ne le na 10 let kot doslej. Sodobna družba se hitro spreminja, uporabniki pa potrebujejo ažurne in aktualne podatke.
2. Omejitve
· Odvisnost od obstoječih virov podatkov, njihove vsebine in kakovosti podatkov v njih. Statistični urad ne more vplivati na upravljanje administrativnih virov, poleg tega je tudi metodologija vodenja prilagojena administrativnim potrebam.
· Neujemanje istovrstnih vsebin in podatkov v različnih virih (zaradi različnih časovnih presekov zbiranja podatkov, metodologije, ažurnosti posodabljanja podatkov).
· Neobstoj nekaterih podatkov v administrativnih virih (npr. vir ogrevanja).
· Nepravočasnost podatkov nekaterih administrativnih virov. Do tega pride, ker upravljavci potrebujejo določen čas, da podatke zberejo in obdelajo. S tem se tudi podaljša čas za pripravo podatkov posameznih vsebin registrskega popisa.
Primerljivost podatkov o stavbah in stanovanjih s preteklimi popisi
Pri definicijah obveznih spremenljivk ni bistvenih razlik, nekaj razlik je le v klasificiranju (npr. vodovod, stranišče). Upoštevati pa je treba dejstvo, da so bili podatki za leti 2011 in 2015 pridobljeni iz administrativnih virov, in ne na terenu. Naseljenost stanovanja oziroma drugega prostora je zato vezana na prijavo v Centralnem registru prebivalstva na Ministrstvu za notranje zadeve, obstoj in lastnosti stanovanj ter stavb so vezani na vpis v Kataster stavb in Register nepremičnin na Geodetski upravi RS, lastništvo pa na vpis v Zemljiško knjigo na Vrhovnem sodišču RS in v Register nepremičnin. Spremenljivke, na katerih se pozna vpliv načina pridobitve podatkov:
– status naseljenosti običajnih stanovanj;
– tip lastništva stanovanja (lastniško zasedeno, najemno, druga oblika lastništva);
– število stanovalcev v stanovanju (gostota);
– tip bivalnih prostorov za kategorijo 'druge bivalne enote‘ (niso vključene naseljene enote, ki so brez naslova, kot so npr. kolibe, barake);
– počitniška stanovanja (sekundarna in sezonska); se ne upoštevajo vsa in sicer zato, ker so v nekaterih stanovanjih, ki naj bi bila počitniška (atribut v REN), prijavljeni stanovalci (v CRP); takšnih stanovanj ne uvrščamo med počitniška ali sekundarna, temveč med običajna stanovanja.
Način pridobitve podatkov vpliva tudi na to, kdaj postanejo podatki končni. Pri nepremičninskih evidencah lahko nekateri postopki trajajo kar nekaj časa, zato podatki dlje časa niso končni.
Povzeto po Metodološko pojasnilo SURS: Prebivalstvo, Slovenija (29.1.2016)
ZAJETJE
Zajete so vse osebe, ki imajo v Sloveniji običajno prebivališče na osnovi prijavljenega prebivališča.
ZBIRANJE IN VIRI PODATKOV
Statistični urad Republike Slovenije (SURS) elektronsko prevzema individualne podatke iz Centralnega registra prebivalstva (CRP), ki ga upravlja Ministrstvo za notranje zadeve. CRP je od leta 2008 integriran z Registrom tujcev (do leta 2006 Baza tujcev), od katerega je SURS sprva podatke o tujcih prevzemal ločeno in pred letom 2003 le v agregirani obliki. Pred letom 1985 so podatki o prebivalstvu objavljeni na podlagi občinskih registrov stalnega prebivalstva.
STATISTIČNA DEFINICIJA PREBIVALSTVA, OBJAVLJENA LETA 2008
Statistična definicija prebivalstva je za podatke po 1. 1. 2008 usklajena z definicijo prebivalstva in selivcev iz Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o statistikah Skupnosti o selitvah in mednarodni zaščiti. Po 1. 1. 2008 so pri pripravi statistik o številu prebivalcev za državljane Slovenije in tujce uporabljena enotna merila. Nova definicija prebivalca temelji na konceptu običajnega prebivališča; v Sloveniji je to lahko stalno ali začasno prebivališče. Ključno merilo za določitev običajnega prebivališča je upoštevanje enoletnega prebivanja na naslovu tega bivališča (glede na dejansko, tj. že uresničeno prebivanje ali glede na nameravano prebivanje na tem naslovu).
Ločimo:
1. osebe, ki v Sloveniji dejansko prebivajo eno leto ali več;
2. osebe, ki imajo v Sloveniji namen prebivati eno leto ali več; (O namenu trajanja prebivanja se sklepa iz vrste prijavljenega prebivališča, in sicer:
· pri osebah s stalnim prebivališčem se sklepa, da nameravajo prebivati na naslovu prijavljenega stalnega prebivališča najmanj eno leto (tj. eno leto ali več);
· pri osebah z začasnim prebivališčem pa se o namenu trajanja prebivanja sklepa iz trajanja veljavnosti prijavljenega začasnega prebivališča);
3. osebe, ki na datum opazovanja sicer začasno prebivajo ali nameravajo začasno prebivati zunaj Slovenije, vendar le, če prebivajo ali bodo prebivale zunaj Slovenije manj kot eno leto.
Prebivalci Slovenije so osebe s prijavljenim stalnim in/ali začasnim prebivališčem v Sloveniji, ki v Sloveniji prebivajo ali imajo namen prebivati eno leto ali več in niso začasno odsotne iz Republike Slovenije eno leto ali več. Prebivalstvo Slovenije sestavljajo vse osebe, ki imajo v Sloveniji običajno prebivališče, torej vse osebe, ne glede na državljanstvo, ki imajo v Sloveniji namen prebivati najmanj eno leto. To vključuje naslednje:
· Osebe, ki imajo v Sloveniji prijavljeno stalno prebivališče, brez tistih, ki so odsotni v tujini eno leto ali dlje in so svoj odhod prijavili v upravni enoti svojega stalnega prebivališča. Te osebe štejemo kot prebivalce na naslovu stalnega prebivališča.
· Osebe, ki imajo v Sloveniji prijavljeno začasno prebivališče, katerega skupno trajanje veljavnosti je vsaj eno leto. Te osebe štejemo kot prebivalce na naslovu zadnjega prijavljenega začasnega prebivališča.
· Osebe, ki imajo v Sloveniji poleg stalnega prijavljeno še začasno prebivališče, brez tistih, ki so odsotni v tujini eno leto ali dlje in so svoj odhod prijavili v upravni enoti svojega stalnega prebivališča. Te osebe običajno štejemo kot prebivalce na naslovu začasnega prebivališča.
Stalno prebivališče je naselje, v katerem se oseba prijavi z namenom, da bo v njem stalno živela.
Kazalnik zavzame pozitivne vrednosti, zaokrožene na dve decimalni mesti. Kjer podatek ni na razpolago, vrednost ni prikazana. Kazalnik je prikazan za prostorske enote, ki so veljavne v letu izračuna.
SURS, Spremembe prostorskih enot - občine
Mihael Fonda, Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja (MOP)
7.11.2019