Demografski razvoj / Selitveno gibanje prebivalstva / Notranje selitve

Opis kazalnika

Kazalnik vsebuje podatke o selitvenem prirastu s tujino, selitvenem prirastu med občinami oz. statističnimi regijami ter o skupnem selitvenem prirastu. 

Oznaka

D7

Ključne besede

Demografija, selitve, migracije, prirast, prebivalstvo

Cilj / namen

Spremljanje notranjih in zunanjih migracijskih tokov, ki vplivajo na gibanje števila prebivalcev v posameznih prostorskih enotah. 

Ključno sporočilo

Kazalnik prikazuje notranje in zunanje migracijske tokove, torej priseljevanje in izseljevanje prebivalstva med in v/iz mikro (občine) ter makro (statistične regije) prostorskih enot. Selitveno gibanje je lahko posledica atraktivnosti določenega območja, na katerega vpliva veliko dejavnikov: boljša infrastruktura, gospodarski dejavniki (možnost zaposlitve), cene nepremičnin, dostop do storitev itd.

Vsebinski komentar

Prostorsko se na račun migracij prebivalstvo Slovenije (migracij s tujino in medobčinskih migracij) zgošča predvsem v okolici nekaterih večjih središč. Povečuje se pomen občin v funkcionalni regiji Ljubljane, obalnega somestja in nekaterih občin na Krasu, občin v okolici Maribora in Novega mesta. Na ta območja se priseljuje mlajše in nadpovprečno izobraženo prebivalstvo. Na račun okoliških občin in pospešene suburbanizacije prebivalstvo izgubljajo tudi mestna središča.

Demografsko se praznijo gospodarsko manj uspešna območja Slovenije, kjer predvsem za dobro izobraženo mlajšo populacijo, ni na voljo njihovemu znanju in pričakovanjem ustreznih delovnih mest. Obsežna območja države se tako praznijo in pospešeno starajo.

Preglednica 1: Selitveni saldo s tujino, statistične regije, Slovenija

 

2002

2004

2006

2008

2009

2010

2011

2012

2013

SLOVENIJA

1865

1902

6267

18584

11508

-521

2059

644

478

Pomurska

-31

-39

9

59

-36

-82

17

-651

-350

Podravska

160

250

770

844

1048

-291

297

-371

-200

Koroška

-61

25

96

288

169

-22

61

64

-104

Savinjska

378

194

1090

2517

1223

-281

228

242

551

Zasavska

-1

-26

10

242

178

-42

-20

1

-76

Posavska

152

77

229

711

259

-20

20

71

55

Jugovzhodna Slovenija

127

148

405

1447

728

42

153

-60

1

Osrednjeslovenska

493

1020

2003

6949

4762

-128

550

692

274

Gorenjska

27

-9

348

1663

794

130

230

-18

-181

Primorsko-notranjska

68

74

222

506

438

22

32

47

142

Goriška

227

110

472

1254

737

34

167

120

132

Obalno-kraška

326

78

613

2104

1208

117

324

507

243

Opombe: Za leto 2008 in naprej so podatki pripravljeni skladno z definicijo prebivalstva Slovenije, objavljeno leta 2008. Do konca leta 2007 so podatki o odseljenih tujih državljanih ocena Statističnega urada Republike Slovenije.

Vir: SURS, SI-STAT podatkovni portal

Selitvena mobilnost prebivalstva Slovenije je v primerjavi z drugimi evropskimi državami zelo nizka, še zlasti to velja za mobilnost med statističnimi regijami. Kljub temu je bilo v Sloveniji 1. 1. 2011 samo 7 naselij, v katerih so vsi prebivalci živeli že od rojstva, nasprotno pa so v 72 naseljih prebivali samo priseljenci. Ker delež selivcev s starostjo narašča (verjetnost, da se bo oseba vsaj enkrat v življenju statistično selila, je približno 75-odstotna), so bili prebivalci, ki se niso nikoli selili, v povprečju 13 let mlajši od selivcev (povprečna starost selivcev je bila skoraj 47 let) (Ljudje, družine, stanovanja, 2013).

Preglednica 2: Selitveno gibanje prebivalstva z drugimi državami po regijah RS v letih 2008 in 2012.

 

2008

2012

REGIJA

Priseljeni iz tujine

Odseljeni v tujino

Priseljeni iz tujine

Odseljeni v tujino

Pomurska

485

426

352

1003

Podravska

4033

3189

2172

2543

Koroška

558

270

338

274

Savinjska

4055

1538

1811

1569

Zasavska

376

134

170

169

Posavska

1092

381

500

429

Jugovzhodna Slovenija

2059

612

729

789

Osrednjeslovenska

9637

2688

4879

4187

Gorenjska

2469

806

1230

1248

Primorsko-notranjska

906

400

394

347

Goriška

1916

662

821

701

Obalno-kraška

3107

1003

1626

1119

Vir podatkov: SURS

Velika večina priseljenih prebivalcev Slovenije je imela svoje prvo prebivališče v eni izmed naslednjih držav: v drugih državah nastalih na območju nekdanje Jugoslavije, v Avstriji, Italiji, Nemčiji, Ukrajini, Franciji, Ruski federaciji in Švici. V vsaki od preostalih držav, iz katere so prihajali priseljeni prebivalci Slovenije, je imelo svoje prvo prebivališče po manj kot 1.000 teh prebivalcev. Malo manj kot 5.000 jih je imelo svoja prva prebivališča v skupaj 123 neevropskih državah. Največ izmed teh jih je imelo svoje prvo prebivališče na Kitajskem, 784 (5 % od teh jih je imelo slovensko državljanstvo). Del teh prebivalcev je prihajal iz tistih neevropskih držav, ki so v 20. stoletju sprejele številne slovenske izseljence (Argentina, Kanada, ZDA); ti so imeli večinoma slovensko državljanstvo (82 %). V 50 državah pa je imelo svoje prvo prebivališče manj kot po 5 priseljenih prebivalcev Slovenije. Med priseljenimi prebivalci Slovenije, ki izvirajo iz držav na območju nekdanje Jugoslavije, je imelo slovensko državljanstvo največ tistih, katerih prvo prebivališče je bilo na Hrvaškem, in sicer 87 %, najmanj pa tistih, katerih prvo prebivališče je bilo na Kosovu, 22 %. Med novodobnimi priseljenci (priselili so se po letu 1991) jih je imelo slovensko državljanstvo manj kot 30 %. (Ljudje, družine, stanovanja, 2013)

Pet tokov selivcev med dvema statističnima regijama je preseglo 10.000 selivcev. Najštevilnejši enosmerni tok je tekel iz jugovzhodne Slovenije v osrednjeslovensko regijo (19.500 selivcev), najštevilnejša, tudi zelo uravnotežena dvosmerna tokova pa sta tekla med osrednjeslovensko in gorenjsko regijo (skupaj 25.000 selitev). Ti trije tokovi skupaj s tokovoma iz podravske in savinjske regije v osrednjeslovensko regijo so predstavljali dobro četrtino vseh medregijskih selitev v Sloveniji glede na prebivališče ob rojstvu. Če izvzamemo odselitve iz posamezne statistične regije v osrednjeslovensko regijo, ki so bile posledica funkcijske centralnosti in nadpovprečne razvitosti (regionalni bruto domači proizvod osrednjeslovenske regije je slovensko povprečje v letu 2010 presegal za 41 indeksnih točk), so vsi preostali številčno pomembnejši tokovi tekli med dvema sosednjima regijama. (Ljudje, družine, stanovanja, 2013)

Preglednica 3: Mobilnost prebivalcev s prvim prebivališčem v Sloveniji, statistične regije, Slovenija, 1. 1. 2011

 

Prebivališče

Ista statistična regija

Medregijski delavci

 

Ob popisu

Ob rojstvu

Priseljeni iz druge statistične regije

Odseljeni v drugo statistično regijo

Selitveni prirast

Slovenija

1.821.601

1.821.601

1.565.092

256.509

256.509

0

Osrednjeslovenska

458.431

405.429

365.389

93.042

40.040

53.002

Obalno-kraška

86.776

74.722

66.487

20.289

8.235

12.054

Gorenjska

181.238

177.485

155.656

25.582

21.829

3.753

Podravska

295.600

297.120

264.367

31.233

32.753

-1.520

Zasavska

38.941

43.170

33.068

5.873

10.102

-4.229

Notranjsko-kraška

45.583

50.286

38.684

6.899

11.602

-4.703

Savinjska

233.417

239.881

307.965

25.452

31.916

-6.464

Goriška

108.776

116.312

99.204

9.572

17.108

-7.536

Koroška

68.596

76.308

62.282

6.314

14.026

-7.712

Spodnjeposavska

62.941

70.891

54.581

8.360

16.400

-8.040

Pomurska

112.933

125.928

104.076

8.857

21.852

-12.995

Jugovzhodna Slovenija

128.369

143.979

113.333

15.036

30.646

-15.610

Vir: Ljudje, družine, stanovanja, 2013

Pozitiven medregijski selitveni prirast so izkazovale samo tri regije, osrednjeslovenska, obalno-kraška in gorenjska, pri čemer je kar 77 % vsega medregijskega selitvenega prirasta pripadalo osrednjeslovenski regiji. Največ prebivalcev je zaradi notranjega preseljevanja izgubila jugovzhodna Slovenija (15.600). Samo obalno-kraška regija je izkazovala pozitiven medregijski selitveni prirast z vsemi regijami, pomurska pa z vsemi negativnega. Najbolj uravnotežen je bil v podravski regiji, in sicer je ta izkazovala neznaten negativen medregijski prirast (5 na 1.000 prebivalcev) zaradi odseljevanja v osrednjeslovensko regijo. Medregijske selitve so še pospešile neenakomeren demografski in posledično družbeni razvoj posameznih območij, saj se običajno odseljuje mlado, bolje izobraženo prebivalstvo. Edini regiji s pozitivnim medregijskim prirastom prebivalstva s terciarno izobrazbo sta bili osrednjeslovenska (20.363) in obalno-kraška (2.540). O centralizaciji Slovenije še očitneje govori podatek, da ima kar 38 % v osrednjeslovensko regijo priseljenih prebivalcev terciarno izobrazbo oz. da se je vsak peti prebivalec s terciarno izobrazbo priselil v osrednjeslovensko regijo iz drugega območja Slovenije, predvsem iz podravske in savinjske regije ter jugovzhodne Slovenije (Ljudje, družine, stanovanja. 2013).

Vir besedila: Poročilo o prostorskem razvoju, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja, MOP

Graf 1:

Definicija

Statistične definicije osebe priseljene iz tujine, osebe odseljene v tujino in osebe, ki se je selila v Sloveniji (notranji selivec), od leta 2008 dalje temeljijo na konceptu običajnega prebivališča in so usklajene z opredelitvami prebivalstva in selivcev iz Uredbe (ES) št. 862/2007 Evropskega parlamenta in Sveta o statistikah Skupnosti o selitvah in mednarodni zaščiti.

Koncept običajnega prebivališča temelji na enoletnem pogoju dejanskega ali nameravanega prebivanja na naslovu stalnega ali začasnega prebivališča.

Ključno merilo za določitev selitve (tako notranje kot meddržavne) je torej upoštevanje enoletnega prebivanja na naslovu prijavljenega prebivališča.

Glede na merilo enoletnega prebivanja selivce delimo v dve skupini:

  • na tiste, ki na prijavljenem naslovu dejansko prebivajo eno leto (dejansko prebivanje) in
  • na tiste, ki na prijavljenem naslovu nameravajo prebivati eno leto ali več (nameravano prebivanje).

Merilo dejanskega prebivanja se uporablja:

  • pri prijavi začasnega prebivališča na območju Slovenije, ki velja manj kot 1 leto, če se nato veljavnost podaljšuje do 1 leta ali več, ter
  • za prebivalce, ki so prijavili začasen odhod v tujino.

O namenu trajanja prebivanja sklepamo iz vrste oz. trajanja veljavnosti prijavljenega prebivališča, in sicer:

  • pri osebah, ki prijavijo stalno prebivališče, se sklepa, da nameravajo prebivati na naslovu prijavljenega stalnega prebivališča najmanj eno leto;
  • pri osebah, ki prijavijo začasno prebivališče, pa se o namenu trajanja prebivanja sklepa iz trajanja veljavnosti prijave začasnega prebivališča.

Priseljeni

Med osebami, ki so se priselile na naslov stalnega prebivališča, so prikazane:

  • osebe, ki v Sloveniji prijavijo stalno prebivališče, ali
  • osebe, ki se po enoletnem ali daljšem začasnem prebivanju v tujini vrnejo v Slovenijo, ali
  •  osebe, ki spremenijo stalno prebivališče v Sloveniji, ali
  • osebe, ki imajo na območju Slovenije poleg stalnega prebivališča prijavljeno tudi začasno prebivališče, pa začasno prebivališče odjavijo ali veljavnost njihovega začasnega prebivališča poteče.

Med osebami, ki so se priselile na naslov začasnega prebivališča, so prikazane:

  • osebe, ki v Sloveniji prijavijo začasno prebivališče, ki velja ali skupno velja eno leto ali več, ali
  • osebe, ki imajo na območju Slovenije prijavljenih le več veljavnih začasnih prebivališč, pa zadnje prijavljeno začasno prebivališče odjavijo ali njegova veljavnost poteče.

Odseljeni

Med odseljenimi osebami so prikazane osebe, ki, potem ko so bile štete med prebivalce Slovenije:

  • odjavijo stalno prebivališče ali
  • odjavijo začasno prebivališče ali
  • so začasno odsotne v tujini 1 leto ali
  • jim poteče veljavnost prijave začasnega prebivališča, ker veljavnost prijave niso obnovili v zakonskem roku, ali
  • spremenijo prebivališče v Sloveniji.

Za podatke od leta 2008 dalje Statistični urad Republike Slovenije ločeno pripravlja podatke o kratkotrajnih selivcih. Gre za selitve oseb, priseljenih iz tujine, ki nameravajo prebivati oz. dejansko prebivajo v Sloveniji manj kot leto dni. Pred letom 2008 so bili podatki o teh osebah zajeti v podatke o selitvah, od 2008 dalje pa ti podatki v podatkih o selitvah niso zajeti.

Viri za podatke o selitvah prebivalstva so:

  • prijave/odjave stalnega oz. začasnega prebivališča na območju Slovenije;
  • prijave začasnega odhoda iz Slovenije oz. vrnitve v Slovenijo in
  • podatki o t. i. statističnih selitvah, potrebni zaradi priprave podatkov skladno z definicijo prebivalstva Slovenije, veljavno od leta 2008.

O statistični selitvi govorimo takrat, kadar je bilo začasno prebivališče odjavljeno ali kadar veljavnost prijave začasnega prebivališča ni bila obnovljena v zakonsko določenem roku.

Podatki o državi prejšnjega oziroma prihodnjega prebivališča

Podatki o državi prejšnjega oz. prihodnjega prebivališča osebe so, če niso na voljo v podatkovnem viru, izpeljani iz podatkov o prejšnjem stalnem prebivališču osebe v tujini oz. o obstoječem stalnem prebivališču v tujini oz. o prihodnjem stalnem prebivališču v tujini ali iz veljavnega začasnega naslova v tujini. Odvisno je namreč, katero vrsto prebivališča oseba prijavi v Sloveniji oz. v tujini.

Pri pripravi statistik selitev za leto 2008 dalje se za vse prebivalstvene skupine uporablja enotna metodologija.

V podatkih za leto 2008 so prvič:

  • v podatkih o selitvah (in sicer tako o meddržavnih kot notranjih selitvah) vključene tudi selitve državljanov Slovenije, ki v Sloveniji prijavijo le začasno prebivališče ;
  • v podatkih o selitvah tujih državljanov vključeni tudi začasni odhodi iz Slovenije in vrnitve v Slovenijo po začasni odsotnosti v tujini, priselitve tujih državljanov iz tujine na stalni naslov v Sloveniji ter podatki o notranjih selitvah tujih državljanov na območju Slovenije;
  • vključeni podatki o statističnih selitvah po odjavi ali poteku veljavnosti začasnega prebivališča;
  • prikazani podatki o selitvah tujih državljanov po državi prejšnjega oz. prihodnjega prebivališča.

Definicije

Prebivalci Slovenije so osebe s prijavljenim stalnim in/ali začasnim prebivališčem v Sloveniji, ki v Sloveniji prebivajo ali imajo namen prebivati eno leto ali več in niso začasno odsotne iz Republike Slovenije eno leto ali več.

Državljan Republike Slovenije je oseba z državljanstvom Republike Slovenije, ki ima v Republiki Sloveniji prijavljeno stalno in/ali začasno prebivališče.

Tuji državljan je oseba z državljanstvom tuje države ali oseba brez ugotovljenega državljanstva ali oseba brez državljanstva, ki je v Sloveniji prijavila stalno in/ali začasno prebivališče.

Kratkotrajni selivec je oseba (ne glede na državljanstvo), ki je v opazovanem letu v Republiki Sloveniji prijavila začasno prebivališče, a je glede na trajanje in namen njenega začasnega prebivanja v Sloveniji ne štejemo med priseljene osebe (ker ne izpolnjuje merila dejanskega ali nameravanega prebivanja na območju Slovenije).

Prebivališče je naslov stalnega ali začasnega prebivališča osebe, na katerem je oseba glede na svoje dejansko ali nameravano prebivanje šteta kot prebivalec Slovenije.

Stalno prebivališče je naslov, na katerem se oseba prijavi z namenom, da bo na njem stalno prebivala.

Začasno prebivališče je naslov, na katerem se oseba začasno prijavi in ki je praviloma različen od naslova stalnega prebivališča.

Priseljeni iz tujine je prebivalec, ki se je v Slovenijo priselil iz tujine in je v Sloveniji prijavil prebivališče.

Odseljeni v tujino je prebivalec Slovenije, ki se je iz Slovenije odselil v tujino. Meddržavna selitev je sprememba države prebivališča.

Država prihodnjega prebivališča je država, v kateri namerava oseba prebivati po odselitvi iz Slovenije.

Država prejšnjega prebivališča je država, v kateri je imela oseba zadnje prebivališče pred priselitvijo v Slovenijo.

Notranji selivec je prebivalec Slovenije, ki je spremenil naselje svojega prebivališča v Sloveniji.

Notranja selitev je sprememba naselja prebivališča prebivalca Slovenije na območju Slovenije.

Priseljeni na 1000 prebivalcev je razmerje med številom priseljenih v koledarskem letu in številom prebivalstva sredi istega leta na določenem območju, pomnoženo s 1000.

Odseljeni na 1000 prebivalcev je razmerje med številom odseljenih v koledarskem letu in številom prebivalstva sredi istega leta na določenem območju, pomnoženo s 1000.

Selitveni prirast je razlika med številom priseljenih in številom odseljenih na določenem območju v koledarskem letu.

Selitveni prirast na 1000 prebivalcev je razmerje med selitvenim prirastom v koledarskem letu in številom prebivalstva sredi istega leta na določenem območju, pomnoženo s 1000.

Skupni prirast je seštevek naravnega in selitvenega prirasta na določenem območju v koledarskem letu.

Skupni prirast na 1000 prebivalcev je razmerje med skupnim prirastom v koledarskem letu in številom prebivalstva sredi istega leta na določenem območju, pomnoženo s 1000.

Starost je čas, ki ga je oseba preživela od rojstva do trenutka opazovanja. Izražena je v dopolnjenih letih starosti. V tabelah je prikazana po letih starosti, petletnih starostnih skupinah ali izbranih starostnih skupinah.

Vir: SURS

IZRAČUN KAZALNIKA

Podatki so bili privzeti s strani SURS. Podatki so bili izračunani po definicijah, ki so povzete v prejšnjem odstavku. Izračunane vrednosti prikazujejo promil razmerja med (notranjim, zunanjim, skupnim) prirastom in številom prebivalcev v določeni prostorski enoti.

Metodologija

Ni izračuna, saj so podatki privzeti s strani SURS, ki je podatke preračunal po definiciji, ki je navedena v metodološkem opisu.

Opozorila

Kazalnik je izračunan za prostorske enote na območju Republike Slovenije, ki se v letu, za katerega se izvaja izračun, niso ustanovile, spremenile ali ukinile.

SURS, Spremembe prostorskih enot - naselja

SURS, Spremembe prostorskih enot - občine

Kontakt vzdrževalca

Mihael Fonda, Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja (MOP)

Datum zadnje spremembe

8.11.2021