Demografski razvoj / Spreminjanje izobrazbene strukture preb. / Srednja šola

Opis kazalnika

Kazalnik prikazuje spremembe izobrazbene strukture, v posamezni prostorski enoti, v periodi treh let. 

Oznaka

D2

Ključne besede

Demografija, izobrazba, prebivalstvo

Cilj / namen

Spremljanje sprememb izobrazbene ravni prebivalcev, kot orodje za spremljanje učinkov razvojnih politik na področju izobraževanja skozi srednjeročno časovno obdobje.

Ključno sporočilo

Kazalnik omogoča grafični prikaz sprememb v izobrazbeni strukturi v obdobju 3 let, kot posledico izobraževanja, naravnih gibanj prebivalstva in migracij. Skupaj s trenutno izobrazbeno strukturo kazalnik omogoča vpogled v privlačnost posamezne prostorske enote za gospodarsko dejavnost in omogoča spremljanje učinkovitosti izobraževalnih politik. Trenutno kazalnik obravnava 3 glavne izobrazbene skupine: osnovnošolska izobrazba ali manj (1), srednješolska izobrazba (2), višje in visokošolska izobrazba (3).

Vsebinski komentar

Izobrazbena raven prebivalstva se v Sloveniji zvišuje. Mlajše generacije po končani osnovni šoli praviloma nadaljujejo šolanja, visok je tudi delež mladih vpisanih v terciarno izobraževanje (višješolsko in visokošolsko izobraževanje). V letu 2002 je v nemestnih naseljih imelo doseženo terciarno stopnjo izobrazbe le 5 % prebivalcev, med prebivalci mestnih naselij pa je bilo teh le 14 %. V letu 2011 je med prebivalci mestnih območij  imel diplomo, magisterij ali doktorat vsak peti (21,4 %), med prebivalci nemestnih območij le vsak sedmi (13,5 %). Razlike v deležu prebivalcev s terciarno izobrazbo med prebivalci obeh območij se zmanjšujejo (v starostni skupini 25–29 let sta bila deleža v obeh območjih že izenačena). Med  regijami so razlike v doseženi izobrazbeni stopnji večje. Glede na visokošolsko izobrazbo izstopajo podravska, savinjska in osrednjeslovenska regija. Razlike med regijami se zaradi velike vključenosti mladega prebivalstva v terciarno izobraževanje sicer počasi zmanjšujejo, še vedno pa se diplomanti zaradi primernih delovnih mest nadpovprečno zaposlujejo v osrednjeslovenski regiji. Zato ta regija poleg obalno-kraške edina izkazuje pozitiven selitveni prirast prebivalstva s terciarno izobrazbo.

Slika 1: Spreminjanje izobrazbene strukture prebivalcev po regijah RS v letu 2013. (SURS)

Eden izmed ciljev Strategije Evropa 2020 (krovna evropska razvojna strategija do leta 2020) na področju izobraževanja je povečati delež prebivalcev s terciarno izobrazbo med prebivalci v starosti 30–34 let na 40 %. Slovenija je ta cilj delno že dosegla, saj ima terciarno izobrazbo 41,5 % žensk pri tej starosti. Cilju pa se je šele do polovice približal delež moških te starosti s terciarno izobrazbo (22,9 %).

Kot je prikazano v publikaciji SURS Ljudje, družine, stanovanja (2013), se izobrazba prebivalstva Slovenije zvišuje. Skoraj vsi najstniki nadaljujejo šolanje na srednji stopnji. Z razvojem mreže višjih in visokih šol, z novimi oblikami izobraževanja ter s še vedno brezplačnim šolanjem in z vse težjim vstopanjem mladih na trg dela se je povečala vključenost v terciarno izobraževanje. Najmanj višješolsko izobrazbo je v letu 2013 imelo 15,3 % moških in 19,6 % žensk. Višji odstotek žensk z najmanj višješolsko izobrazbo je posledica večje vključenosti žensk v izobraževanje na terciarni stopnji in tudi njihove večje uspešnosti pri dokončanju študija.

V publikaciji Ljudje, družine, stanovanja (2013), kjer so prikazani podatki iz registrskega popisa leta 2011, se kažejo tudi velike razlike med regijami. Primerjava izobrazbene strukture in števila prebivalcev v posamezni regiji kaže, da ima večina regij največ prebivalcev z osnovnošolsko in srednješolsko izobrazbo. Po visokošolski izobrazbi izstopajo podravska, savinjska in osrednjeslovenska regija. Osrednjeslovenska regija je tudi tista, ki ima največ prebivalcev z osnovnošolsko in 3. stopenjsko visokošolsko izobrazbo in pri kateri je število prebivalcev s 3. stopenjsko visokošolsko izobrazbo med leti 2011 in 2013 zraslo za več kot 20 %. Med osebami, starimi 30–49 let, je bil delež oseb s terciarno izobrazbo v osrednjeslovenski statistični regiji (33,4 %) skoraj dvakrat tolikšen kot v pomurski regiji (17,7 %). Med osebami, starimi 30–49 let, je bil delež oseb s terciarno izobrazbo v osrednjeslovenski statistični regiji (33,4 %) skoraj dvakrat tolikšen kot v pomurski regiji (17,7 %). Razlike med regijami se zaradi velike vključenosti mladega prebivalstva v terciarno izobraževanje sicer počasi zmanjšujejo, še vedno pa se diplomanti zaradi primernih delovnih mest nadpovprečno zaposlujejo v osrednjeslovenski regiji. Zato ta regija poleg obalno-kraške edina izkazuje pozitiven selitveni prirast prebivalstva s terciarno izobrazbo. Vsak četrti priseljeni prebivalec osrednjeslovenske regije ima zdaj terciarno izobrazbo. V osrednjeslovenski regiji se pravzaprav koncentrira človeški kapital, saj tu prebiva tudi skoraj polovica prebivalcev s terciarno izobrazbo, ki so se v Slovenijo
priselili iz tujine.

Slika 2: Delež prebivalcev po izobrazbi, Slovenija, 2011

Slika 3: Prebivalci s terciarno izobrazbo po tipu območja, Slovenija, 1. 1. 2011

Vir: Ljudje, družine, stanovanja 2012

Mlajše generacije danes po končani osnovni šoli večinoma nadaljujejo šolanje, zato njihova izobrazba praviloma presega izobrazbo njihovih staršev. Med 25–34 let starimi prebivalci Slovenije (ko večinoma že lahko govorimo o zaključenem srednješolskem izobraževanju) je imelo osnovnošolsko izobrazbo ali manj 14 % moških (razmeroma visoka vrednost tega podatka je odraz tudi velikega števila slabše izobraženih tujih državljanov v tej starostni skupini) in samo 7 % žensk. Med 45–59 let starimi prebivalci pa je svoje izobraževanje zaključil na osnovnošolski stopnji skoraj vsak četrti. Pri generacijah, ki so se izobraževale pretežno v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, je bila neenakost med spoloma obrnjena: le osnovnošolsko izobrazbo je namreč imelo 19 % moških in 27 % žensk. Prikrajšanost žensk pri vključenosti v nadaljnje izobraževanje se še izraziteje kaže pri generacijah, ki so bile 1. 1. 2011 stare 65–79 let in so se izobraževale med drugo svetovno vojno ali v prvem desetletju po njej; samo osnovnošolsko izobrazbo je namreč imelo 20 % moških in kar 44 % žensk te generacije.

Razlika v izobrazbeni strukturi prebivalstva se odraža tudi med mestnimi in nemestnimi območji in je gotovo tudi posledica neenake dostopnosti šol za pridobitev terciarne izobrazbe in ustreznih delovnih mest, saj je teh bistveno več v urbanih središčih. Med prebivalci mestnih območij je imel diplomo, magisterij ali doktorat vsak peti (21,4 %), med prebivalci nemestnih območij le vsak sedmi (13,5 %); vendar se razlike v odstotku prebivalcev s terciarno izobrazbo med prebivalci obeh območij zmanjšujejo (v starostni skupini 25–29 let sta bila deleža v obeh območjih že izenačena). Med prebivalci nemestnih območij je imel nižjo stopnjo izobrazbe ali le končano osnovno šolo ali niti te ne vsak tretji, med prebivalci mestnih območij pa le vsak četrti. Tudi delež prebivalcev s poklicno izobrazbo je bil v nemestnih območjih višji od deleža v mestnih območjih. Omenjeni območji sta se najmanj razlikovali po deležu prebivalcev s srednješolsko izobrazbo.

Vir besedila: Poročilo o prostorskem razvoju, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja, MOP

Slika 4:

Definicija

KLASIFIKACIJA IZOBRAZBE

Podatki o izobrazbeni strukturi so prevzeti od SURS. Podatki so klasificirani po KLASIUS-SRV_d1a – Diseminacijski izvedenki KLASIUS-SRV, Segment 1 (temeljno stopenjsko izobraževanje), izobraževalne aktivnosti, 2011. Statistika zajema kategorije A in P (osnovnošolsko izobraževanje in predšolska vzgoja), B (srednješolsko izobraževanje) in C (višje in visokošolsko izobraževanje). Izobrazbe iz segmentov 2 (certifikatni sistem NPK) in 3 (dopolnilno izobraževanje) podatki ne upoštevajo.

KLASIUS

KLASIUS je kratica za KLAsifikacijski Sistem Izobraževanja in USposabljanja. Klasifikacijski sistem izobraževanja in usposabljanja (KLASIUS) sestavljata dve klasifikaciji:

Klasifikacije so:

  • orodje za organizirano in sistematično obravnavo podatkov,
  • pomembne metodološke osnove za izvajanje statističnih raziskovanj.

Klasifikacije, ki se uporabljajo kot nacionalni standardi, ureja vlada s svojimi predpisi skladno z Zakonom o državni statistiki. Med take klasifikacije spada tudi KLASIUS.

KLASIUS kot obvezen nacionalni standard, ki se uporablja pri evidentiranju, zbiranju, obdelovanju, analiziranju, posredovanju in izkazovanju statističnoanalitičnih podatkov, pomembnih za spremljanje stanj in gibanj na socialnoekonomskem in demografskem področju v Republiki Sloveniji, je Vlada RS uvedla z Uredbo o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja. Na podlagi 5. člena Uredbe o uvedbi in uporabi KLASIUS-a je SURS na podlagi predhodnega mnenja/strinjanja MVZT, MŠŠ in MDDSZ v Uradnem listu RS (št. 89/2006) objavil METODOLOŠKA POJASNILA klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja.

KLASIUS se uporablja v uradnih oz. administrativnih zbirkah podatkov (evidence, registri, baze podatkov itd.) ter v statističnih raziskovanjih in v statističnih registrih, in sicer zarazvrščanje:

  • aktivnosti izobraževanja in usposabljanja (tj. javno veljavnih programov za pridobitev stopnje izobrazbe; javno veljavnih programov za izpopolnjevanje in usposabljanje ter drugih aktivnosti, ki so organizirane zato, da bi dosegli vnaprej določen izobraževalni smoter oz. specificiran niz izobraževalnih nalog); 
  • izidov izobraževanja in usposabljanja (tj. javno veljavne izobrazbe, nacionalnih poklicnih kvalifikacij ter drugih izidov, ki so izkazljivi z javnimi listinami).   

KLASIUS se prav tako uporablja v uradnih oz. administrativnih zbirkah podatkov ter v statističnih raziskovanjih in v statističnih registrih, za razvrščanje udeležencev izobraževanja, diplomantov ter izvajalcev izobraževanja, učiteljev in drugih subjektov oz. enot na področju izobraževanja in usposabljanja, vendar le preko povezave z aktivnostmi in izidi izobraževanja in usposabljanja.      

Glavni namen KLASIUS-a je zagotavljanje konsistentnosti podatkov, še zlasti:

  • pri statističnem spremljanju vključenosti prebivalstva v izobraževanje in usposabljanje,
  • pri statističnem spremljanju zobrazbene oz. kvalifikacijske strukture prebivalstva.    

KLASIUS pa je hkrati tudi orodje oz. podlaga za povezljivosti evidenc, informacijskih sistemov in procesov, saj omogoča enoten standarden kodni zapis za določeno isto vsebino (na primer: za izid izobraževanja »visokošolska univerzitetna izobrazba« velja standarden kodni zapis »17002 visokošolsko univerzitetno izobraževanje (prejšnje)«). To je še posebej pomembno zaradi registrske usmerjenosti Statističnega urada RS, kar pomeni, da si prizadevamo, da bi podatke, potrebne za statistična raziskovanja, v kar največji meri  zajemali iz obstoječih uradnih oz. administrativnih zbirk podatkov in tako racionalizirali poslovanje in razbremenili poročevalske enote.

Vir: SURS, www.stat.si

PROSTORSKE ENOTE

Register prostorskih enot je integrirana podatkovna baza z lokacijskimi in opisnimi podatki, ki jo vodi Geodetska uprava Republike Slovenije. Register prostorskih enot je nastal z nadgradnjo Registra območij teritorialnih enot (ROTE) in evidence hišnih številk (EHIŠ), ki sta ju vzpostavila statistika in geodetska služba na začetku 80-ih let prejšnjega stoletja.

Osnova Registra prostorskih enot je integrirana podatkovna baza z lokacijskimi in opisnimi podatki, ki je bila vzpostavljena leta 1995. Ob vzpostavitvi se je začelo tudi njeno vzdrževanje.

Centralno bazo, ki jo imenujemo tudi delovna baza, vzdržujejo geodetske pisarne, območne geodetske uprave in glavni urad preko lokalnih baz s pomočjo aplikacij za vodenje, vzdrževanje in izdajanje podatkov Registra prostorskih enot in hitrega komunikacijskega omrežja državnih organov po principu distribuiranih baz podatkov.

Na Ministrstvu zs javno upravo je vzpostavljena uporabniška baza Registra prostorskih enot, ki je kopija centralne baze na glavnem uradu.

V uporabniško bazo se enkrat dnevno zapišejo vse spremembe, ki so bile izvedene v delovni bazi. Baza je namenjena uporabnikom za lažje dostopanje do podatkov Registra prostorskih enot, ima pa tudi funkcijo zaščitne kopije baze.

Vir: GURS

V kazalnik bodo vključene naslednje prostorske enote: občina, statistična regija, kohezijska regija, država

Standardna klasifikacija teritorialnih enot (SKTE) je obvezen nacionalni standard, ki se uporablja pri evidentiranju, zbiranju, obdelovanju, analiziranju, posredovanju in izkazovanju podatkov o teritorialni razdelitvi Republike Slovenije. SKTE se uporablja v podporo razvoju, pri strokovnem načrtovanju in merjenju učinkov politike, za socioekonomske analize, izobraževanje ter informiranje širše javnosti. Statistični urad Republike Slovenije je zadolžen za izvajanje te uredbe ter za tekoče vzdrževanje SKTE na osnovi teritorialnih sprememb, povzetih iz uradnih registrov in evidenc. SKTE do tretje ravni temelji na klasifikaciji NUTS (Classification of Territorial Units for Statistics), ki jo določa Uredba 1059/2003/ES.

Vir: SURS

IZRAČUN KAZALNIKA

Kazalnik se izračuna kot:

pri čemer je

NP,T,I – število prebivalcev v prostorski enoti s posamezno najvišjo doseženo izobrazbo, na 1. januar leta, za katerega se izračunava kazalnik (npr. na dan 1.1.2015 za leto 2015),

NP,T3,I – število prebivalcev v prostorski enoti s posamezno najvišjo doseženo izobrazbo na 1. januar, 3 leta pred letom, za katerega se izračunava kazalnik (npr. na dan 1.1.2012 za leto 2015)

Metodologija

Ob deljenju z 0 se preračun kazalnika ne izvede, ampak se mu avtomatsko dodeli vrednost 150.

Primer izračuna:

Grosuplje, osnovnošolska izobrazba, podatek za 1.1.2012: 3060

Grosuplje, osnovnošolska izobrazba, podatek za 1.1.2015: 3640

Rezultat se zaokroži na 2 decimalni mesti. Vrednosti, ki so večje od 150, se navzdol zaokroži na 150,00 zaradi boljšega kontrasta rezultatov, ko so le-ti prikazani z barvno lestvico. Iz istega razloga se vrednosti, ki so manjše od 50, navzgor zaokroži na 50,00.

Opozorila

Kazalnika se ne izračunava za prostorske enote, ki so se ustvarile, spremenile (pripojitve, razdružitve) ali so bile ukinjene v obdobju 2011-2021. Kazalnika se ne izračunava za prostorske enote, za katere v evidencah SURS (vir 1 in 2) podatek ni na voljo.

SURS, Spremembe prostorskih enot - naselja

SURS, Spremembe prostorskih enot - občine

Kontakt vzdrževalca

Mihael Fonda, Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja (MOP)

Datum zadnje spremembe

8.11.2021