Demografski razvoj / Spreminjanje števila prebivalcev / 15-64 let

Opis kazalnika

Kazalnik prikazuje spremembo števila prebivalstva, v posamezni prostorski enoti, po posameznih glavnih starostnih skupinah, v daljšem časovnem obdobju. Kazalnik upošteva število prebivalstva glede na stalno prebivališče.

Oznaka

D1

Ključne besede

Demografija, prebivalstvo, starostne skupine

Cilj / namen

Spremljanje starostne sestave prebivalstva kot podlaga za načrtovanje prostorskega, gospodarskega in družbenega razvoja v vseh prikazanih prostorskih enotah.

Ključno sporočilo

Kazalnik omogoča vizualizacijo spreminjanja števila prebivalstva po prostorskih enotah kot posledico natalitete, mortalitete, notranjih in zunanjih migracij. Spreminjanje števila prebivalcev je eden ključnih podatkov za načrtovanje prostorskega, gospodarskega in družbenega razvoja v občinah, regijah in državi. Kazalnik je izračunan za  daljše časovno obdobje. 

Vsebinski komentar

Tabela 1: Število moških v letih 2008 in 2013 v treh starostnih skupinah po statističnih regijah RS (SURS)

 

2008

2013

REGIJA / starostna skupina

0-14 let

15-64 let

65 + let

0-14 let

15-64 let

65 + let

Pomurska

8018

44.129

6995

7844

41652

8309

Podravska

21.383

116.960

20.386

21.878

114.868

23.123

Koroška

5270

27.215

4440

5210

25.973

5022

Savinjska

19.134

95.881

15.184

19.812

92.702

17.415

Zasavska

2960

16.193

2876

2977

15.186

3177

Posavska

5023

25.641

4424

5042

25.336

4939

Jugovzhodna Slovenija

10.806

51.585

8432

11.203

51.240

9198

Osrednjeslovenska

38.044

178.533

32.016

42.937

186.194

35.441

Gorenjska

15.450

70.680

12.908

16.417

69.955

14.470

Primorsko-notranjska

3635

19.029

3526

3891

18724

3790

Goriška

8168

43.462

8347

8718

41825

8824

Obalno kraška

 

 

 

 

 

 

 

Grafikon 1: Spreminjanje števila moških po starostnih skupinah po regijah RS v letih 2008 in 2013 (SURS)

Kartogram 1: Prebivalci stari 65 ali več let po občinah, 2012

Vir: SURS

V Sloveniji naj bi se po srednji varianti projekcije prebivalstva EUROPOP2008 delež ljudi v starosti 65+ med skupnim prebivalstvom povečal za 16,1  % (na 33,4  %) oziroma naj bi se število toliko starih prebivalcev predvidoma povečalo od leta 2008 do leta 2060 s 325.300 na 589.900. V letu 2014 je EUROSTAT izdal novo publikacijo EUROPOP 2014, v katerem so projekcije prebivalstva nekoliko spremenjene. Število prebivalcev Slovenije bo tako v letu 2080 po predvidevanjih za 52.000 nižje kot v letu 2013. Prebivalcev, starih 65 ali več let, bo 28  % (v letu 2013 jih je bilo 17  %).

Procesu staranja prebivalstva se tudi v Sloveniji ne bo mogoče izogniti. Z upadanjem števila rojenih in upočasnjevanjem umrljivosti se spreminja tudi starostna sestava prebivalstva. Konec junija 2008 je bil prebivalec Slovenije povprečno star `e 41,1 leta. Prihodnja starostna sestava prebivalstva Slovenije se seveda zrcali v sedanji. Tako se bo po pričakovanjih močneje povečevalo število prebivalcev v starosti, ko se ljudje upokojujejo, število mladih pa se bo krčilo. (Prebivalstvo Slovenije danes in jutri 2008-2060. 2009).

Grafikon 2: Starostna sestava prebivalstva po spolu, projekcija prebivalstva EUROPOP2013 (EUROSTAT, 2014)

Vir: Prebivalstvo Slovenije danes in jutri 2008-2060. 2009

Spreminjanje števila prebivalcev je eden ključnih podatkov za načrtovanje prostorskega, gospodarskega in družbenega razvoja v občinah, regijah in državi. na Statističnem uradu RS, kjer podatke o prebivalcih zbirajo, izdelujejo tudi številne raziskave, analize in projekcije o stanju in gibanju prebivalstva v daljših časovnih vrstah. Podatki kažejo, da je v Sloveniji število prebivalcev že vrsto let skoraj nespremenjeno, projekcije do leta 2060 pa v različnih variantah opredeljujejo možno rast ali upadanje števila prebivalcev do leta 2060 (Prebivalstvo Slovenije danes in jutri 2008-2060. 2009). Analize demografskih gibanj Slovenije zadnjih petdeset let kažejo, da je bilo leta 2003 v Sloveniji doseženo t. i. »demografsko dno«. Po tem letu, posebej v letu 2007, so podatki demografskih gibanj tudi pri nas nekoliko ugodnejši, čeprav je težko reči, da so to napovedovalci ugodnejšega prebivalstvenega razvoja v prihodnosti. V letu 2007 se je rodilo 19.823 otrok, to je največ v zadnjih petnajstih letih. Čeprav se število prebivalcev Slovenije ob variiranju posameznih predpostavk, posebej v nekaterih starostnih skupinah, bistveno razlikuje, pa vsi predstavljeni rezultati kažejo v prihodnosti na izrazito staranje prebivalstva Slovenije. (idem, 2009).

Grafikon 3:

Grafikon 4:

Definicija

ŠTEVILO PREBIVALSTVA

Statistika prebivalstva je tudi eno najbolj tradicionalnih in hkrati najstarejših področij statistike. Prvo štetje prebivalstva, ki je bilo predhodnik današnjih popisov prebivalstva, je bilo v Sloveniji izvedeno leta 1754, prvi pravi popis prebivalstva pa leta 1857.

Podatki o številu prebivalstva so prevzeti od Statističnega urada Slovenije (SURS), ki beleži četrtletne in letne podatke o številu prebivalstva. Podatki do 1995 se nanašajo na državljane Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji. Podatki med 1996 in 1. januarjem 2008 so pripravljeni v skladu z definicijo, objavljeno leta 1996. Podatki od 1. aprila 2008 dalje se nanašajo na definicijo, objavljeno leta 2008.

Statistična definicija prebivalstva, objavljena leta 2008

Statistična definicija prebivalstva je za podatke po 1. 1. 2008 usklajena z definicijo prebivalstva in selivcev iz Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o statistikah Skupnosti o selitvah in mednarodni zaščiti. Po 1. 1. 2008 so pri pripravi statistik o številu prebivalcev za državljane Slovenije in tujce uporabljena enotna merila. Nova definicija prebivalca temelji na konceptu običajnega prebivališča; v Sloveniji je to lahko stalno ali začasno prebivališče. Ključno merilo za določitev običajnega prebivališča je upoštevanje enoletnega prebivanja na naslovu tega bivališča (glede na dejansko, tj. že uresničeno prebivanje ali glede na nameravano prebivanje na tem naslovu).

Ločimo:

  • osebe, ki v Sloveniji dejansko prebivajo eno leto ali več;
  • osebe, ki imajo v Sloveniji namen prebivati eno leto ali več; (O namenu trajanja prebivanja se sklepa iz vrste prijavljenega prebivališča, in sicer: pri osebah s stalnim prebivališčem se sklepa, da nameravajo prebivati na naslovu prijavljenega stalnega prebivališča najmanj eno leto (tj. eno leto ali več); pri osebah z začasnim prebivališčem pa se o namenu trajanja prebivanja sklepa iz trajanja veljavnosti prijavljenega začasnega prebivališča);
  • osebe, ki na datum opazovanja sicer začasno prebivajo ali nameravajo začasno prebivati zunaj Slovenije, vendar le, če prebivajo ali bodo prebivale zunaj Slovenije manj kot eno leto.

Prebivalci Slovenije so osebe s prijavljenim stalnim in/ali začasnim prebivališčem v Sloveniji, ki v Sloveniji prebivajo ali imajo namen prebivati eno leto ali več in niso začasno odsotne iz Republike Slovenije eno leto ali več. Prebivalstvo Slovenije sestavljajo vse osebe, ki imajo v Sloveniji običajno prebivališče, torej vse osebe, ne glede na državljanstvo, ki imajo v Sloveniji namen prebivati najmanj eno leto.

To vključuje naslednje:

  • Osebe, ki imajo v Sloveniji prijavljeno stalno prebivališče, brez tistih, ki so odsotni v tujini eno leto ali dlje in so svoj odhod prijavili v upravni enoti svojega stalnega prebivališča. Te osebe štejemo kot prebivalce na naslovu stalnega prebivališča.
  • Osebe, ki imajo v Sloveniji prijavljeno začasno prebivališče, katerega skupno trajanje veljavnosti je vsaj eno leto. Te osebe štejemo kot prebivalce na naslovu zadnjega prijavljenega začasnega prebivališča.
  • Osebe, ki imajo v Sloveniji poleg stalnega prijavljeno še začasno prebivališče, brez tistih, ki so odsotni v tujini eno leto ali dlje in so svoj odhod prijavili v upravni enoti svojega stalnega prebivališča. Te osebe običajno štejemo kot prebivalce na naslovu začasnega prebivališča.

Starostne skupine prebivalstva:

0-4 leta, 5-9 let, 10-14 let, 15-64 let, 65+ let, 0-14 let

Pri tem se upošteva dopolnjeno starost na dan štetja.

PROSTORSKE ENOTE

Register prostorskih enot je integrirana podatkovna baza z lokacijskimi in opisnimi podatki, ki jo vodi Geodetska uprava Republike Slovenije. Register prostorskih enot je nastal z nadgradnjo Registra območij teritorialnih enot (ROTE) in evidence hišnih številk (EHIŠ), ki sta ju vzpostavila statistika in geodetska služba na začetku 80-ih let prejšnjega stoletja.

Osnova Registra prostorskih enot je integrirana podatkovna baza z lokacijskimi in opisnimi podatki, ki je bila vzpostavljena leta 1995. Ob vzpostavitvi se je začelo tudi njeno vzdrževanje.

Centralno bazo, ki jo imenujemo tudi delovna baza, vzdržujejo geodetske pisarne, območne geodetske uprave in glavni urad preko lokalnih baz s pomočjo aplikacij za vodenje, vzdrževanje in izdajanje podatkov Registra prostorskih enot in hitrega komunikacijskega omrežja državnih organov po principu distribuiranih baz podatkov.

Na Ministrstvu zs javno upravo je vzpostavljena uporabniška baza Registra prostorskih enot, ki je kopija centralne baze na glavnem uradu.

V uporabniško bazo se enkrat dnevno zapišejo vse spremembe, ki so bile izvedene v delovni bazi. Baza je namenjena uporabnikom za lažje dostopanje do podatkov Registra prostorskih enot, ima pa tudi funkcijo zaščitne kopije baze.

Vir: GURS

V kazalnik bodo vključene naslednje prostorske enote: naselje, občina, statistična regija, kohezijska regija, država

Standardna klasifikacija teritorialnih enot (SKTE) je obvezen nacionalni standard, ki se uporablja pri evidentiranju, zbiranju, obdelovanju, analiziranju, posredovanju in izkazovanju podatkov o teritorialni razdelitvi Republike Slovenije. SKTE se uporablja v podporo razvoju, pri strokovnem načrtovanju in merjenju učinkov politike, za socioekonomske analize, izobraževanje ter informiranje širše javnosti. Statistični urad Republike Slovenije je zadolžen za izvajanje te uredbe ter za tekoče vzdrževanje SKTE na osnovi teritorialnih sprememb, povzetih iz uradnih registrov in evidenc. SKTE do tretje ravni temelji na klasifikaciji NUTS (Classification of Territorial Units for Statistics), ki jo določa Uredba 1059/2003/ES.

Vir: SURS

IZRAČUN KAZALNIKA

Kazalnik se izračuna kot:

pri čemer je

NP,T,S – število prebivalcev v prostorski enoti na 1. januar leta, za katerega se izračunava kazalnik (npr. na dan 1.1.2015 za leto 2015), za posamezno starostno skupino

NP,T7,S – število prebivalcev v prostorski enoti na 1. januar, 7 let pred letom, za katerega se izračunava kazalnik (npr. na dan 1.1.2008 za leto 2015), za posamezno starostno skupino

Podatkov za predhodnja obdobja se zaradi spremenjene definicije prebivalstva (glej spremenjeno metodologijo) ne privzema. Svetuje se, da se ob razpoložljivosti podatkov za daljše časovno obdobje (>10 let) spremeni tudi metodološka definicija tega kazalnika, pri čemer se podaljša časovno obdobje opazovanja na 10 let.

Metodologija

Za prostorske enote, ki so v letu 2008 imele 0 prebivalcev, se preračun kazalnika ne izvede po enačbi iz definicije, rezultat se zapiše z vrednostjo 150,00.

Primer:

Grosuplje, starostna skupina 0-14 let, podatek za 1.1.2008: 3060

Grosuplje, starostna skupina 0-14 let, podatek za 1.1.2015: 3640

Rezultat se zaokroži na 2 decimalni mesti. Vrednosti, ki so večje od 150, se navzdol zaokroži na 150,00 zaradi boljšega kontrasta rezultatov, ko so le-ti prikazani z barvno lestvico. Iz istega razloga se vrednosti, ki so manjše od 50, navzgor zaokroži na 50,00.

Opozorila

Kazalnik lahko zasede vrednosti med 50,00 in 150,00.

Kazalnika se ne izračunava za prostorske enote, ki so se ustvarile, spremenile (pripojitve, razdružitve) ali so bile ukinjene v obdobju 2008-2021. Kazalnika se ne izračunava za prostorske enote, za katere v evidencah SURS (vir 1) podatek ni na voljo.

SURS, Spremembe prostorskih enot - naselja

SURS, Spremembe prostorskih enot - občine

Kontakt vzdrževalca

Mihael Fonda, Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja (MOP)

Datum zadnje spremembe

8.11.2021