Opis kazalnika

Kazalnik prikazuje delež prebivalcev v prostorski enoti, ki so se v času enega koledarskega leta preselili znotraj prostorske enote ali so se preselili v drugo prostorsko enoto, v primerjavi z vsemi prebivalci v prostorski enoti. Kot preselitev se smatra menjava naslova stalnega prebivališča.  Izražen je v procentih [%]. 

Oznaka

S11

Ključne besede

Prostor, stanovanja, stanovanjska problematika, migracije, selitve, stalni naslov, mobilnost

Cilj / namen

Kazalnik prikazuje delež prebivalcev v prostorski enoti, ki so zamenjali naslov stalnega ali začasnega prebivališča in so pridobili nov naslov znotraj iste prostorske enote ali v drugi prostorski enoti ali so se preselili v tujino izmed vseh prebivalcev prostorske enote. Kazalnik prikazuje selitveno aktivnost prebivalstva v določeni prostorski enoti.

Ključno sporočilo

Višje vrednosti kazalnika lahko kažejo na aktivnejše izseljevanje (emigracije) ali na aktivnejše preseljevanje znotraj prostorske enote ali kombinacijo obeh vplivov. 

Vsebinski komentar

Posameznik ali gospodinjstvo v času svojega življenja / obstoja običajno večkrat zamenja stanovanje. Pojav spremembe stanovanja obravnavamo kot stanovanjsko mobilnost. Mandičeva (1996) stanovanjsko mobilnost vrednoti pozitivno in sicer na dveh ravneh. »Na mikro ravni preselitev razume kot mehanizem, ki posamezniku (gospodinjstvu) omogoči porabo drugega (želenega) stanovanja in primernejše zadovoljevanje njegovih stanovanjskih potreb. Na družbeni makro ravni je stanovanjska mobilnost tista, ki omogoča, da se gospodinjstva prerazporedijo po obstoječem fondu stanovanj in težijo k njegovi najboljši možni izrabi.«

 

S spodbujanjem stanovanjske mobilnosti se omogoča prilagajanje stanovanjske potrošnje posameznika oz. gospodinjstva njegovi poklicni poti ter prilagajanje spreminjajočemu se družinskemu ciklu.  Gospodinjstvom se s povečevanjem št. članov (rast družine) povečujejo potrebe po večjem stanovanju, obratno pa se dogaja ob zmanjševanju št. družinskih članov ali ob zmanjševanju plačilne sposobnosti gospodinjstva.

Večja mobilnost prebivalstva je pomembna vsaj zaradi naslednjih razlogov:

• Boljša izraba poklicnih in zaposlitvenih možnosti;
• Boljši pogajalski položaj do delodajalca;
• Možnost zadostitve spremenjenim stanovanjskim potrebam, željam in predstavam posameznika ali gospodinjstva;
• Prilagajanje stanovanjskega standarda (stanovanjske potrošnje) plačilni sposobnosti gospodinjstva;
• Zmanjševanja možnosti revščine zaradi visokega deleža stroškov stanovanja v primeru bivanja v neprimernem  (preveliko, energetsko potratno, neprimerno locirano) stanovanju.

 

Stanovanjska mobilnost prebivalcev Slovenije se ocenjuje kot zelo majhna (2 – 4%) – temu pritrjuje analiza izvedena v Sloveniji v devetdesetih letih ter novejše analize OECD. Nekoliko  višjo stopnjo stanovanjske mobilnosti 6,2% smo na podlagi podatkov SURS (2012b) izračunali za leto 2010.

 

Mandičeva v svoji analizi (1996) navaja podatke za leta 1989 – 1993. Podatki iz analize so navedeni v tabeli 6. Izračunana in izmerjena stopnja mobilnosti v tej analizi je izredno nizka in izrazito nižja, kot v nekaterih državah EU in še posebej v ZDA. Podatki o mobilnosti v teh državah so sicer že nekoliko zastareli – v devetdesetih letih se je stopnja mobilnosti v razvitejših državah gibala okoli 12% (ZDA 17%, Nizozemska 10,1%, Švedska 13,3%). V sosednji Avstriji je bila stopnja mobilnosti nižja  - 3,8% (Mandič, 1994).

Tabela 6: Podatki o stopnji mobilnosti prebivalcev Slovenije

leto	Izračun iz statističnih podatkov	Ocena iz ankete Kakovost življenja v Sloveniji 1994
1989	2,7	3,0
1990	2,4	2,8
1991	2,3	2,9
1992	2,7	3,1
1993	1,9	2,1

Vir: Mandič, 1996

Graf 2: Stopnja stanovanjske mobilnosti prebivalcev, Slovenija, 2010

Vir: SURS, lastna obdelava

Na podlagi podatkov SURS (2012c) o migracijah med naselji v RS ter podatkih o spremembah stalnega ali začasnega prebivališča znotraj istega naselja (SURS, 2012b) smo izračunali stopnjo mobilnosti v Sloveniji za leto 2010. Stopnja stanovanjske mobilnosti v Sloveniji za leto 2010 znaša 6,2%[1] in je, glede na tradicionalno prepričanje o zelo nizki mobilnosti prebivalcev Slovenije, visoka. Stopnja mobilnosti prebivalcev v starostnem obdobju od 25 – 35 let, starostnem obdobju v katerem prebivalci oblikujejo družine, je še posebej visoka in sicer 15,65 - 13,19%. Stopnja stanovanjske mobilnosti je v primerjavi z drugimi državami še vedno nizka, vendar se je od devetdesetih let prejšnjega stoletja očitno precej spremenila, kljub ne neposredni primerljivosti podatkov z anketnimi ali statističnimi podatki iz tistega obdobja (spremembe definicije prebivalcev, zajem podatkov o spremembi stanovanja znotraj naselja). Stanovanjska mobilnost prebivalcev se s starostjo zmanjšuje, v najvišjih starostnih razredih (75 let in več) pa se zaradi selitev v oskrbovana stanovanja in domove za ostarele zopet nekoliko povečuje (graf 1).

Stopnjo stanovanjske mobilnosti smo izračunali tudi za leto 2012. V tem letu stopnja stanovanjske mobilnosti za prebivalce starejše od 15 let znašala 7,8 %. Najvišje je v starostnih skupinah 20 - 24 let (17,05 %) in 25 – 29 let (16,9 %). V primerjavi z letom 2010 se je stopnja mobilnosti nekoliko povečala (Graf 3), najbolj ravno med prebivalcu starimi 20 – 24 let. Dvig mobilnosti v tej skupini je lahko posledica bolj vestnega prijavljanja začasnega bivališča med študenti (socialni transferi) ne pa spremenjenih bivalnih navad. Formalno spreminjanje prijave prebivališča ima velik vpliv na izračun stanovanjske mobilnosti – tako lahko pričakujemo višjo izkazano stopnjo  stanovanjske mobilnosti v zadnjem kvartalu 2012 in v letu 2013 zaradi vpliva urejanje podatkov o prebivališču, kot posledica neuspelega poskus uvedbe nepremičninskega davka.

Graf 3: Stopnja stanovanjske mobilnosti prebivalcev, Slovenija, 2012

 

Stanovanjska mobilnost v državah OECD

 

Stanovanjska mobilnost je visoka v nordijskih državah, v ZDA in Avstraliji. Nizka je v državah vzhodne in južne Evrope (Graf). Po mnenju OECD (Caldera and Andrews, 2011) je stanovanjska mobilnost višja v državah z nižjimi stroški, povezanimi s transakcijami ob menjavi stanovanja, v državah z bolj odzivno zalogo stanovanj (housing supply), nižjo kontrolo najemnin in zaščito najemnikov. Višja je še v državah z boljšo dostopnostjo do posojil - nižji stroški sposojanja denarja ter dostop do hipotekarnih financ spodbujata mobilnost.

Graf 4: Stanovanjska mobilnost v državah OECD, delež gospodinjstev, ki je zamenjalo stanovanje v zadnjih 2 letih

Vir: Caldera and Andrews, 2011

Opomba: avtorji opozarjajo, da se nizka mobilnost v nekaterih državah EU (v Sloveniji se gospodinjstvo preseli le enkrat v 50 letih) ne zdi razumna in lahko odraža probleme s podatki.

 

Pri navedbi možnih razlogov za večjo oz. manjšo mobilnost je treba opozoriti na velike razlike med državami. Predvsem skandinavske države (z izjemo Finske) in države severozahodne Evrope, z visoko stanovanjsko mobilnostjo, imajo uvedene mehanizme kontrole višin najemnin na zasebnem trgu in visoko zaščito najemnikov. Drugačna praksa pa je značilna za države kot so ZDA, Kanada ali Avstralija.  Na stanovanjsko mobilnost negativno vplivajo še starost prebivalcev – s starostjo se znižuje stopnja izobrazbe – bolj izobraženi prebivalci se selijo pogosteje . Lastniki stanovanj so manj mobilni, kot najemniki. Med najemniki so mobilnejši najemniki zasebnih stanovanj, manj mobilni so najemniki družbenih stanovanj oz. najemniki v stanovanjih s subvencionirano najemnino, kar še posebej velja za države, ki ne regulirajo cen najemnin na zasebnem trgu (Avstralija, Francija,Velika Britanija)ah. Med mobilnejšimi skupinami prebivalstva so še tujci (Stanovanjska problematika…, 2014).

Definicija

(Prazno)

Metodologija

Povzeto po Metodološko pojasnilo SURS: Naravno in selitveno gibanje prebivalstva, Slovenija

Zadnjič osveženo: 15.7.2011

 

Pojasnila

 

Statistične definicije osebe priseljene iz tujine, osebe odseljene v tujino in osebe, ki se je selila v Sloveniji (notranji selivec), od leta 2008 dalje temeljijo na konceptu običajnega prebivališča in so usklajene z opredelitvami prebivalstva in selivcev iz Uredbe (ES) št. 862/2007 Evropskega parlamenta in Sveta o statistikah Skupnosti o selitvah in mednarodni zaščiti.

Koncept običajnega prebivališča temelji na enoletnem pogoju dejanskega ali nameravanega prebivanja na naslovu stalnega ali začasnega prebivališča.

Ključno merilo za določitev selitve (tako notranje kot meddržavne) je torej upoštevanje enoletnega prebivanja na naslovu prijavljenega prebivališča.

 

Glede na merilo enoletnega prebivanja selivce delimo v dve skupini:

• na tiste, ki na prijavljenem naslovu dejansko prebivajo eno leto (dejansko prebivanje) in
• na tiste, ki na prijavljenem naslovu nameravajo prebivati eno leto ali več (nameravano prebivanje).

 

Merilo dejanskega prebivanja se uporablja:

• pri prijavi začasnega prebivališča na območju Slovenije, ki velja manj kot 1 leto, če se nato veljavnost podaljšuje do 1 leta ali več, ter
• za prebivalce, ki so prijavili začasen odhod v tujino.

 

O namenu trajanja prebivanja sklepamo iz vrste oz. trajanja veljavnosti prijavljenega prebivališča, in sicer:

• pri osebah, ki prijavijo stalno prebivališče, se sklepa, da nameravajo prebivati na naslovu prijavljenega stalnega prebivališča najmanj eno leto;
• pri osebah, ki prijavijo začasno prebivališče, pa se o namenu trajanja prebivanja sklepa iz trajanja veljavnosti prijave začasnega prebivališča.

 

Odseljeni

 

Med odseljenimi osebami so prikazane osebe, ki, potem ko so bile štete med prebivalce Slovenije:

• odjavijo stalno prebivališče ali
• odjavijo začasno prebivališče ali
• so začasno odsotne v tujini 1 leto ali
• jim poteče veljavnost prijave začasnega prebivališča, ker veljavnost prijave niso obnovili v zakonskem roku, ali
• spremenijo prebivališče v Sloveniji.

 

Za podatke od leta 2008 dalje Statistični urad Republike Slovenije ločeno pripravlja podatke o kratkotrajnih selivcih. Gre za selitve oseb, priseljenih iz tujine, ki nameravajo prebivati oz. dejansko prebivajo v Sloveniji manj kot leto dni. Pred letom 2008 so bili podatki o teh osebah zajeti v podatke o selitvah, od 2008 dalje pa ti podatki v podatkih o selitvah niso zajeti.

 

Viri za podatke o selitvah prebivalstva so:

• prijave/odjave stalnega oz. začasnega prebivališča na območju Slovenije;
• prijave začasnega odhoda iz Slovenije oz. vrnitve v Slovenijo in
• podatki o t. i. statističnih selitvah, potrebni zaradi priprave podatkov skladno z definicijo prebivalstva Slovenije, veljavno od leta 2008.

 

O statistični selitvi govorimo takrat, kadar je bilo začasno prebivališče odjavljeno ali kadar veljavnost prijave začasnega prebivališča ni bila obnovljena v zakonsko določenem roku.

 

Pri pripravi statistik selitev za leto 2008 dalje se za vse prebivalstvene skupine uporablja enotna metodologija.

V podatkih za leto 2008 so prvič:

• v podatkih o selitvah (in sicer tako o meddržavnih kot notranjih selitvah) vključene tudi selitve državljanov Slovenije, ki v Sloveniji prijavijo le začasno prebivališče ;
• v podatkih o selitvah tujih državljanov vključeni tudi začasni odhodi iz Slovenije in vrnitve v Slovenijo po začasni odsotnosti v tujini, priselitve tujih državljanov iz tujine na stalni naslov v Sloveniji ter podatki o notranjih selitvah tujih državljanov na območju Slovenije;
• vključeni podatki o statističnih selitvah po odjavi ali poteku veljavnosti začasnega prebivališča;
• prikazani podatki o selitvah tujih državljanov po državi prejšnjega oz. prihodnjega prebivališča.

 

Spremembe prebivališča znotraj naselja

SURS zbira tudi podatke o spremembah prebivališča znotraj posameznega naselja, in sicer do leta 2008 le podatke o spremembah stalnega prebivališča državljanov Republike Slovenije, od leta 2008 dalje pa podatke o spremembah prebivališča za vse prebivalstvo. Ti prostorski premiki po metodologiji selitvene statistike niso opredeljeni kot selitev. Uporabniki lahko te podatke dobijo na SURS–u.

 

Definicije

 

Prebivalci Slovenije so osebe s prijavljenim stalnim in/ali začasnim prebivališčem v Sloveniji, ki v Sloveniji prebivajo ali imajo namen prebivati eno leto ali več in niso začasno odsotne iz Republike Slovenije eno leto ali več.

 

Državljan Republike Slovenije je oseba z državljanstvom Republike Slovenije, ki ima v Republiki Sloveniji prijavljeno stalno in/ali začasno prebivališče.

Tuji državljan je oseba z državljanstvom tuje države ali oseba brez ugotovljenega državljanstva ali oseba brez državljanstva, ki je v Sloveniji prijavila stalno in/ali začasno prebivališče.

 

Kratkotrajni selivec je oseba (ne glede na državljanstvo), ki je v opazovanem letu v Republiki Sloveniji prijavila začasno prebivališče, a je glede na trajanje in namen njenega začasnega prebivanja v Sloveniji ne štejemo med priseljene osebe (ker ne izpolnjuje merila dejanskega ali nameravanega prebivanja na območju Slovenije).

 

Prebivališče je naslov stalnega ali začasnega prebivališča osebe, na katerem je oseba glede na svoje dejansko ali nameravano prebivanje šteta kot prebivalec Slovenije.

 

Stalno prebivališče je naslov, na katerem se oseba prijavi z namenom, da bo na njem stalno prebivala.

 

Začasno prebivališče je naslov, na katerem se oseba začasno prijavi in ki je praviloma različen od naslova stalnega prebivališča.

 

Priseljeni iz tujine je prebivalec, ki se je v Slovenijo priselil iz tujine in je v Sloveniji prijavil prebivališče.

 

Odseljeni v tujino je prebivalec Slovenije, ki se je iz Slovenije odselil v tujino. Meddržavna selitev je sprememba države prebivališča.

 

Notranji selivec je prebivalec Slovenije, ki je spremenil naselje svojega prebivališča v Sloveniji.

 

Notranja selitev je sprememba naselja prebivališča prebivalca Slovenije na območju Slovenije.

 

Selitveni prirast je razlika med številom priseljenih in številom odseljenih na določenem območju v koledarskem letu.

 

Skupni prirast je seštevek naravnega in selitvenega prirasta na določenem območju v koledarskem letu.

Opozorila

Kazalnik zavzame pozitivne vrednosti, zaokrožene na dve decimalni mesti. Kazalnik je prikazan za prostorske enote, ki so veljavne v letu izračuna. Kjer podatek ni na razpolago, vrednost ni prikazana.

SURS, Spremembe prostorskih enot - naselja

SURS, Spremembe prostorskih enot - občine

Kontakt vzdrževalca

Mihael Fonda, Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja (MOP)

Datum zadnje spremembe

8.11.2021