Kazalnik prikazuje število nenaseljenih stanovanj, ki so opremljena z vsemi osnovnimi elementi infrastrukture (notranje stranišče, kopalnica, voda, elektrika, centralno ali daljinsko ogrevanje) in niso v uporabi za počitniške ali gospodarske namene.
S15
Prostor, stanovanja, stanovanjska problematika, osnovna infrastruktura, komunalni priključki
Kazalnik prikazuje število nenaseljenih stanovanj, ki so opremljena z osnovno infrastrukturo.
Kazalnik prikazuje absolutno število nenaseljenih stanovanj, ki so opremljena z osnovno infrastrukturo in niso uporabljana za počitniške namene (vikendi) ali poslovno dejavnost oddajanja v najem. Kazalnik prikazuje realno razpoložljivi fond stanovanj z minimalno infrastrukturno opremljenostjo v posamezni prostorski enoti, torej stanovanja, ki so primerna za naselitev.
Notranja infrastruktura predstavlja vodovod, stranišče, kopalnica, ogrevanje, elektrika.
Povzeto po Metodološko pojasnilo SURS: Stanovanja, Slovenija, 1.1.2011, 1.1.2015
Stavba je vsak gradbeni objekt, ki ima štiri samostojne zidove in enega ali več vhodov in je zgrajen zato, da se v njem prebiva, opravlja katerokoli dejavnost ali hrani materialne dobrine.
Stavba s stanovanji je stavba, ki vsebuje vsaj eno stanovanje, namenjeno za prebivanje ljudi ali za sezonsko oziroma sekundarno rabo. Stavbe, ki vsebujejo skupne in druge stanovanjske enote, niso vštete. Seštevek naseljenih stanovanj in drugih stanovanjskih enot predstavlja „stanovanjske enote“.
Stanovanja so strukturno ločeni in neodvisni prostori na fiksnih lokacijah, namenjeni za trajno prebivanje ljudi in se na referenčni dan: (a) uporabljajo kot prebivališče, (b) so prazni ali (c) rezervirani za sezonsko ali sekundarno rabo. „Ločeni“ pomeni obdani s stenami in pokriti s streho ali stropom, tako da se ena ali več oseb lahko osami. „Neodvisni“ pomeni, da imajo neposreden dostop z ulice ali s stopnišča, s prehoda, s hodnika ali iz kleti. Skupinski bivalni prostori in bivalne enote za posebne namene niso všteti. Prav tako niso všteta stanovanja, ki niso primerna za bivanje.
Naseljena stanovanja so stanovanja, ki so med popisom običajno prebivališče ene ali več oseb.
Vodovod je opredeljen na osnovi tega, ali je oskrba z vodo v stanovanjski enoti ali ne.
Stranišče je opredeljeno na osnovi tega, ali je stranišče v stanovanjski enoti ali ne.
Kopalnica je opredeljena na osnovi tega, ali sta v stanovanjski enoti nameščeni kad ali prha.
Način ogrevanja: stanovanjska enota se šteje za centralno ogrevano, če je ogrevanje zagotovljeno iz skupne centralne kurjave ali iz naprave v stavbi ali stanovanjski enoti, postavljeni za namene ogrevanja ne glede na vir energije.
Kanalizacija: priključek na javno kanalizacijsko omrežje.
Povzeto po Metodološko pojasnilo SURS: Stanovanja, Slovenija, 1.1.2011, 1.1.2015
Zadnjič osveženo: 23.6.2016
ZAJETJE
Popis pomeni popolno zajetje enot opazovanja katerega značilnosti so individualno popisovanje, univerzalnost znotraj določenega ozemlja in sočasnost. Referenčni datum je 1. januar.
ZBIRANJE IN VIRI PODATKOV
Registrski popis je način priprave podatkov o prebivalstvu, gospodinjstvih in stanovanjih, pri katerem statistično povežemo podatke iz obstoječih administrativnih in statističnih virov brez dodatnega zbiranja na terenu. Za izvedbo registrskega popisa morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
– zakonodaja, ki omogoča povezovanje podatkov (Statistični urad ima v skladu z 32. in 33. členom Zakona o državni statistiki pravico pridobivati in združevati podatke iz različnih administrativnih in drugih zbirk za statistične namene);
– vzpostavljeni morajo biti ustrezni administrativni oziroma statistični viri z enoličnimi identifikatorji (npr. EMŠO, naslov, identifikatorji stanovanja);
– viri morajo vsebovati ustrezne vsebine, ki zagotavljajo podatke v skladu s potrebami uporabnikov in z zakonodajo.
Glavni viri za registrski popis stanovanj v letih 2011 in 2015 so bili Register nepremičnin (REN), ki ga vodi Geodetska uprava RS ter Centralni register prebivalstva (CRP) in Evidenca gospodinjstev, ki ju vodi Ministrstvo za notranje zadeve.
TERITORIJ
Za objavljene podatke po upravno administrativni razdelitvi Slovenije je upoštevano stanje teritorija po standardni klasifikaciji teritorialnih enot (SKTE) na dan 1. 1. 2011 in 1.1.2015. Pri primerjavah s podatki iz predhodnega popisa prebivalstva je treba upoštevati spremembe prostorskih enot. Več na: http://www.stat.si/StatWeb/glavnanavigacija/podatki/prikazistaronovico?IdNovice=5983
POJASNILA
Prednosti in omejitve registrskega načina izvedbe
1. Prednosti
· Terensko delo ni potrebno, zato je tudi število izvajalcev registrskega popisa majhno.
· Prebivalcev ne obremenjujemo z vprašanji po podatkih, ki so jih že sporočili drugim državnim organom ali za kakšno drugo statistično raziskovanje.
· Stroški takega popisa so bistveno nižji saj stroški registrskega popisa pomenijo samo 10 % stroškov klasičnega terenskega popisa.
· Nobenega dodatnega zaposlovanja. Pri izvedbi sodelujejo samo statistiki metodologi ter strokovnjaki za informacijsko tehnologijo Statističnega urada.
· Podatki so kakovostni, saj je mogoče zagotoviti enoten in nadzorovan metodološki pristop v vseh fazah procesa.
· Tak popis je mogoče izpeljati pogosteje, ne le na 10 let kot doslej. Sodobna družba se hitro spreminja, uporabniki pa potrebujejo ažurne in aktualne podatke.
2. Omejitve
· Odvisnost od obstoječih virov podatkov, njihove vsebine in kakovosti podatkov v njih. Statistični urad ne more vplivati na upravljanje administrativnih virov, poleg tega je tudi metodologija vodenja prilagojena administrativnim potrebam.
· Neujemanje istovrstnih vsebin in podatkov v različnih virih (zaradi različnih časovnih presekov zbiranja podatkov, metodologije, ažurnosti posodabljanja podatkov).
· Neobstoj nekaterih podatkov v administrativnih virih (npr. vir ogrevanja).
· Nepravočasnost podatkov nekaterih administrativnih virov. Do tega pride, ker upravljavci potrebujejo določen čas, da podatke zberejo in obdelajo. S tem se tudi podaljša čas za pripravo podatkov posameznih vsebin registrskega popisa.
Primerljivost podatkov o stavbah in stanovanjih s preteklimi popisi
Pri definicijah obveznih spremenljivk ni bistvenih razlik, nekaj razlik je le v klasificiranju (npr. vodovod, stranišče). Upoštevati pa je treba dejstvo, da so bili podatki za leti 2011 in 2015 pridobljeni iz administrativnih virov, in ne na terenu. Naseljenost stanovanja oziroma drugega prostora je zato vezana na prijavo v Centralnem registru prebivalstva na Ministrstvu za notranje zadeve, obstoj in lastnosti stanovanj ter stavb so vezani na vpis v Kataster stavb in Register nepremičnin na Geodetski upravi RS, lastništvo pa na vpis v Zemljiško knjigo na Vrhovnem sodišču RS in v Register nepremičnin. Spremenljivke, na katerih se pozna vpliv načina pridobitve podatkov:
– status naseljenosti običajnih stanovanj;
– tip lastništva stanovanja (lastniško zasedeno, najemno, druga oblika lastništva);
– število stanovalcev v stanovanju (gostota);
– tip bivalnih prostorov za kategorijo 'druge bivalne enote‘ (niso vključene naseljene enote, ki so brez naslova, kot so npr. kolibe, barake);
– počitniška stanovanja (sekundarna in sezonska); se ne upoštevajo vsa in sicer zato, ker so v nekaterih stanovanjih, ki naj bi bila počitniška (atribut v REN), prijavljeni stanovalci (v CRP); takšnih stanovanj ne uvrščamo med počitniška ali sekundarna, temveč med običajna stanovanja.
Način pridobitve podatkov vpliva tudi na to, kdaj postanejo podatki končni. Pri nepremičninskih evidencah lahko nekateri postopki trajajo kar nekaj časa, zato podatki dlje časa niso končni.
Kazalnik zavzame vrednosti, ki so pozitivna cela števila. Kjer podatek ni na razpolago, vrednost ni prikazana. Kazalnik je prikazan za prostorske enote, ki so veljavne v letu izračuna.
SURS, Spremembe prostorskih enot - naselja
SURS, Spremembe prostorskih enot - občine
Mihael Fonda, Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja (MOP)
7.11.2019