Opis kazalnika

Kazalnik prikazuje razmerje med številom stanovanj, ki se oddajajo v najem, in skupnim številom stanovanj v prostorski enoti. Izražen je v odstotkih [%]. 

Oznaka

S10

Ključne besede

Prostor, stanovanja, stanovanjska problematika, najemniška stanovanja, lastništvo stanovanj

Cilj / namen

Kazalnik prikazuje delež stanovanj, ki se oddajajo v najem, v prostorski enoti. 

Ključno sporočilo

Na področjih z večjimi vrednostmi kazalnika je na razpolago sorazmerno več najemnih stanovanjskih enot. Upoštevana so samo naseljena stanovanja, ki so najemna stanovanja. Kazalnik prikazuje delež najemnih naseljenih stanovanj izmed vseh naseljenih stanovanj v posamezni prostorski enoti.

 

Vsebinski komentar

Za Slovenijo je značilen visok delež stanovanj v zasebni lasti. ). Po podatkih popisa 2011 je bilo v lasti fizičnih oseb 90% vseh stanovanj. V lastni javnega sektorja je 5,6% vseh stanovanj. Slovenija v primerjavi z mednarodnim prostorom sodi med države z najvišjim deležem stanovanj, v lasti fizičnih oseb.

Zasedenost lastniških stanovanj

 

Delež zasedenih lastniških stanovanj s strani lastnika je bil v letu 2002 82%, delež stanovanj v zasebni lasti brez najemnine je bil 8% in delež najemnih zasebnih stanovanj 3%.  7% stanovanj  je bilo javnih najemnih stanovanj.

 

 

Do leta 2011 se je delež naseljenih lastniških stanovanj zmanjšal na 78% (523.000 stanovanj). Zmanjšanje je predvsem posledica načina zbiranja podatkov. ti so bili zajeti iz  registrov - podrobneje  o tem v Prilogi 4.  V lastniško zasedenih  stanovanjih so bivala gospodinjstva v katerih je bil vsaj en član tudi lastnik stanovanja. V takih stanovanjih je prebivalo 1.646.400 prebivalcev.  13% (85.000 stanovanj) so predstavljala naseljena stanovanja z drugim tipom lastništva ali t. i. uporabniška stanovanja. To so stanovanja, v 

katerih nihče od stanovalcev, ki stanovanje uporabljajo, ni lastnik, hkrati pa stanovanje ni najemno; lastniki takih stanovanj so lahko sorodniki, prijatelji ali druge osebe. V takih stanovanjih je prebivalo 184.000 prebivalcev. Stanovanj, ki so bila v najemu, je bilo med naseljenimi stanovanji 62.000 ali 9 %. V njih je prebivalo 148.000 (7 %) prebivalcev, in sicer v 70.000 gospodinjstvih ali v 9 % gospodinjstev.

 

Graf 15: Lastništvo naseljenih stanovanj, Slovenija, 1. 1. 2011

Vir:SURS
 

Najemnih stanovanj je več vrst: neprofitna, tržna, službena ali namenska (za upokojence). Največ je bilo neprofitnih najemnih in sicer 43.000 ali 70 %; v njih je prebivalo 104.000 prebivalcev ali 48.000 (5,9 %) gospodinjstev (Satnovanjska problematika…, 2014)

Definicija

Povzeto po Metodološko pojasnilo SURS: Stanovanja, Slovenija, 1.1.2011, 1.1.2015

 

Stavba je vsak gradbeni objekt, ki ima štiri samostojne zidove in enega ali več vhodov in je zgrajen zato, da se v njem prebiva, opravlja katerokoli dejavnost ali hrani materialne dobrine.

 

Stavba s stanovanji je stavba, ki vsebuje vsaj eno stanovanje, namenjeno za prebivanje ljudi ali za sezonsko oziroma sekundarno rabo. Stavbe, ki vsebujejo skupne in druge stanovanjske enote, niso vštete. Seštevek naseljenih stanovanj in drugih stanovanjskih enot predstavlja „stanovanjske enote“.

 

Stanovanja so strukturno ločeni in neodvisni prostori na fiksnih lokacijah, namenjeni za trajno prebivanje ljudi in se na referenčni dan: (a) uporabljajo kot prebivališče, (b) so prazni ali (c) rezervirani za sezonsko ali sekundarno rabo. „Ločeni“ pomeni obdani s stenami in pokriti s streho ali stropom, tako da se ena ali več oseb lahko osami. „Neodvisni“ pomeni, da imajo neposreden dostop z ulice ali s stopnišča, s prehoda, s hodnika ali iz kleti. Skupinski bivalni prostori in bivalne enote za posebne namene niso všteti. Prav tako niso všteta stanovanja, ki niso primerna za bivanje.

 

Naseljena stanovanja so stanovanja, ki so med popisom običajno prebivališče ene ali več oseb.

 

Tip lastništva se nanaša na lastništvo stanovanj, in ne na lastništvo zemljišča, na katerem stanovanje stoji.

 

Lastniška stanovanja so tista, katerih najmanj en stanovalec je lastnik delov ali celotnega stanovanja.

 

Najemna stanovanja so tista, v katerih najmanj en stanovalec plačuje najemnino za uporabo stanovanja in v katerih noben stanovalec ni lastnik delov ali celotnega stanovanja. Nenaseljena stanovanja se uvrstijo med prazna stanovanja.

 

Vrsta najema je način pogodbenega razmerja med stanovalcem in najemodajalcem, če je sklenjena pogodba ali če se plačuje najemnina.

· neprofitno najemno stanovanje je stanovanje, ki se oddaja za neprofitno najemnino ali ki se oddaja upravičencu do najema neprofitnega stanovanja (npr. stanovanje, ki ga daje v najem občina);

· tržno najemno stanovanje je stanovanje, ki se prosto oddaja na trgu;

· službeno najemno stanovanje je stanovanje, ki je namenjeno za oddajo zaradi zadovoljevanja službenih potreb; 

· namensko najemno stanovanje je stanovanje, ki je namenjeno za institucionalno varstvo starejših oseb, upokojencev ali posebnih skupin odraslega prebivalstva;

· ni v najemu

Metodologija

Povzeto po Metodološko pojasnilo SURS: Stanovanja, Slovenija, 1.1.2011, 1.1.2015

Zadnjič osveženo: 23.6.2016

 

ZAJETJE

Popis pomeni popolno zajetje enot opazovanja katerega značilnosti so individualno popisovanje, univerzalnost znotraj določenega ozemlja in sočasnost. Referenčni datum je 1. januar.

 

ZBIRANJE IN VIRI PODATKOV

Registrski popis je način priprave podatkov o prebivalstvu, gospodinjstvih in stanovanjih, pri katerem statistično povežemo podatke iz obstoječih administrativnih in statističnih virov brez dodatnega zbiranja na terenu. Za izvedbo registrskega popisa morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

 – zakonodaja, ki omogoča povezovanje podatkov (Statistični urad ima v skladu z 32. in 33. členom Zakona o državni statistiki pravico pridobivati in združevati podatke iz različnih administrativnih in drugih zbirk za statistične namene);

– vzpostavljeni morajo biti ustrezni administrativni oziroma statistični viri z enoličnimi identifikatorji (npr. EMŠO, naslov, identifikatorji stanovanja);

– viri morajo vsebovati ustrezne vsebine, ki zagotavljajo podatke v skladu s potrebami uporabnikov in z zakonodajo.

Glavni viri za registrski popis stanovanj v letih 2011 in 2015 so bili Register nepremičnin (REN), ki ga vodi Geodetska uprava RS ter Centralni register prebivalstva (CRP) in Evidenca gospodinjstev, ki ju vodi Ministrstvo za notranje zadeve.

 

TERITORIJ

Za objavljene podatke po upravno administrativni razdelitvi Slovenije je upoštevano stanje teritorija po standardni klasifikaciji teritorialnih enot (SKTE) na dan 1. 1. 2011 in 1.1.2015. Pri primerjavah s podatki iz predhodnega popisa prebivalstva je treba upoštevati spremembe prostorskih enot. Več na: http://www.stat.si/StatWeb/glavnanavigacija/podatki/prikazistaronovico?IdNovice=5983

 

POJASNILA

Prednosti in omejitve registrskega načina izvedbe

1. Prednosti

· Terensko delo ni potrebno, zato je tudi število izvajalcev registrskega popisa majhno.

· Prebivalcev ne obremenjujemo z vprašanji po podatkih, ki so jih že sporočili drugim državnim organom ali za kakšno drugo statistično raziskovanje.

· Stroški takega popisa so bistveno nižji saj stroški registrskega popisa pomenijo samo 10 % stroškov klasičnega terenskega popisa. 

Povzeto po Metodološko pojasnilo SURS: Stanovanja, Slovenija, 1.1.2011, 1.1.2015

Zadnjič osveženo: 23.6.2016

 

ZAJETJE

Popis pomeni popolno zajetje enot opazovanja katerega značilnosti so individualno popisovanje, univerzalnost znotraj določenega ozemlja in sočasnost. Referenčni datum je 1. januar.

 

ZBIRANJE IN VIRI PODATKOV

Registrski popis je način priprave podatkov o prebivalstvu, gospodinjstvih in stanovanjih, pri katerem statistično povežemo podatke iz obstoječih administrativnih in statističnih virov brez dodatnega zbiranja na terenu. Za izvedbo registrskega popisa morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

 – zakonodaja, ki omogoča povezovanje podatkov (Statistični urad ima v skladu z 32. in 33. členom Zakona o državni statistiki pravico pridobivati in združevati podatke iz različnih administrativnih in drugih zbirk za statistične namene);

– vzpostavljeni morajo biti ustrezni administrativni oziroma statistični viri z enoličnimi identifikatorji (npr. EMŠO, naslov, identifikatorji stanovanja);

– viri morajo vsebovati ustrezne vsebine, ki zagotavljajo podatke v skladu s potrebami uporabnikov in z zakonodajo.

Glavni viri za registrski popis stanovanj v letih 2011 in 2015 so bili Register nepremičnin (REN), ki ga vodi Geodetska uprava RS ter Centralni register prebivalstva (CRP) in Evidenca gospodinjstev, ki ju vodi Ministrstvo za notranje zadeve.

 

TERITORIJ

Za objavljene podatke po upravno administrativni razdelitvi Slovenije je upoštevano stanje teritorija po standardni klasifikaciji teritorialnih enot (SKTE) na dan 1. 1. 2011 in 1.1.2015. Pri primerjavah s podatki iz predhodnega popisa prebivalstva je treba upoštevati spremembe prostorskih enot. Več na: http://www.stat.si/StatWeb/glavnanavigacija/podatki/prikazistaronovico?IdNovice=5983

 

POJASNILA

Prednosti in omejitve registrskega načina izvedbe

1. Prednosti

· Terensko delo ni potrebno, zato je tudi število izvajalcev registrskega popisa majhno.

· Prebivalcev ne obremenjujemo z vprašanji po podatkih, ki so jih že sporočili drugim državnim organom ali za kakšno drugo statistično raziskovanje.

· Stroški takega popisa so bistveno nižji saj stroški registrskega popisa pomenijo samo 10 % stroškov klasičnega terenskega popisa.

· Nobenega dodatnega zaposlovanja. Pri izvedbi sodelujejo samo statistiki metodologi ter strokovnjaki za informacijsko tehnologijo Statističnega urada.

· Podatki so kakovostni, saj je mogoče zagotoviti enoten in nadzorovan metodološki pristop v vseh fazah procesa.

· Tak popis je mogoče izpeljati pogosteje, ne le na 10 let kot doslej. Sodobna družba se hitro spreminja, uporabniki pa potrebujejo ažurne in aktualne podatke.

2. Omejitve

· Odvisnost od obstoječih virov podatkov, njihove vsebine in kakovosti podatkov v njih. Statistični urad ne more vplivati na upravljanje administrativnih virov, poleg tega je tudi metodologija vodenja prilagojena administrativnim potrebam.

· Neujemanje istovrstnih vsebin in podatkov v različnih virih (zaradi različnih časovnih presekov zbiranja podatkov, metodologije, ažurnosti posodabljanja podatkov).

· Neobstoj nekaterih podatkov v administrativnih virih (npr. vir ogrevanja).

· Nepravočasnost podatkov nekaterih administrativnih virov. Do tega pride, ker upravljavci potrebujejo določen čas, da podatke zberejo in obdelajo. S tem se tudi podaljša čas za pripravo podatkov posameznih vsebin registrskega popisa.

 

Primerljivost podatkov o stavbah in stanovanjih s preteklimi popisi

Pri definicijah obveznih spremenljivk ni bistvenih razlik, nekaj razlik je le v klasificiranju (npr. vodovod, stranišče). Upoštevati pa je treba dejstvo, da so bili podatki za leti 2011 in 2015 pridobljeni iz administrativnih virov, in ne na terenu. Naseljenost stanovanja oziroma drugega prostora je zato vezana na prijavo v Centralnem registru prebivalstva na Ministrstvu za notranje zadeve, obstoj in lastnosti stanovanj ter stavb so vezani na vpis v Kataster stavb in Register nepremičnin na Geodetski upravi RS, lastništvo pa na vpis v Zemljiško knjigo na Vrhovnem sodišču RS in v Register nepremičnin. Spremenljivke, na katerih se pozna vpliv načina pridobitve podatkov:

– status naseljenosti običajnih stanovanj;

– tip lastništva stanovanja (lastniško zasedeno, najemno, druga oblika lastništva);

– število stanovalcev v stanovanju (gostota);

– tip bivalnih prostorov za kategorijo 'druge bivalne enote‘ (niso vključene naseljene enote, ki so brez naslova, kot so npr. kolibe, barake);

– počitniška stanovanja (sekundarna in sezonska); se ne upoštevajo vsa in sicer zato, ker so v nekaterih stanovanjih, ki naj bi bila počitniška (atribut v REN), prijavljeni stanovalci (v CRP); takšnih stanovanj ne uvrščamo med počitniška ali sekundarna, temveč med običajna stanovanja.

 

Način pridobitve podatkov vpliva tudi na to, kdaj postanejo podatki končni. Pri nepremičninskih evidencah lahko nekateri postopki trajajo kar nekaj časa, zato podatki dlje časa niso končni.

Opozorila

Kazalnik zavzame pozitivne vrednosti, zaokrožene na dve decimalni mesti. Kazalnik je prikazan za prostorske enote, ki so veljavne v letu izračuna. Kjer podatek ni na razpolago, vrednost ni prikazana.

SURS, Spremembe prostorskih enot - naselja

SURS, Spremembe prostorskih enot - občine

Kontakt vzdrževalca

Mihael Fonda, Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja (MOP)

Datum zadnje spremembe

7.11.2019