Opis kazalnika

Kazalnik prikazuje razmerje med:

• seštevkom števila zgrajenih stanovanj v daljšem časovnem obdobju (trenutno 7, kasneje 10 let) po različnih kategorijah stanovanj: Enosobna, dvosobna, trosobna, štirisobna, pet in večsobna ter skupaj po vseh kategorijah in
• številom prebivalcev v prostorski enoti na, za katerega je narejen izračun, izražen v enotah po 1000 prebivalcev.

Oznaka

P6

Ključne besede

Prostor, stanovanja, nepremičnine, gradbeno povezana celota, gradnja

Cilj / namen

Kazalnik prikazuje razmerje med skupnim seštevkom novih zgrajenih stanovanj v daljšem časovnem obdobju in številom prebivalcev, kar omogoča primerjavo gradbene aktivnosti med prostorskimi enotami. Cilj je prikazati privlačnost prostorskih enot za gradbene investicije, kategorizacija pa omogoča pregled nad vrsto gradenj.

Ključno sporočilo

Kazalnik deleža zgrajenih stanovanj na 1.000 prebivalcev je potrebno analizirati vzporedno s podatkom o urbanosti prostorskih enot, gostoti naseljenosti, obstoječi grajeni infrastrukturi, starostni strukturi prebivalstva ipd. Število zgrajenih stanovanj vpliva tudi na razmere na nepremičninskem trgu, ceno nepremičnin, število razpoložljivih stanovanj za nakup/najem itd. 

Vsebinski komentar

Gradnja stanovanj je med leti 2002 in 2008 naraščala. V letu 2008 je bilo dokončanih največ novih stanovanj po osamosvojitvi Slovenije – 9.968. Po tem letu je gradnja stanovanj upadla in v letu 2013 je bilo, kot posledica gospodarske krize, upada povpraševanja po stanovanjih ter neprodanih zalog novih stanovanj, dokončanih le še 3.484 stanovanj (SURS, Stanovanjska problematika … 2014). Več kot tri četrtine stanovanj je bilo dokončanih v režiji fizičnih oseb, kar priča o zastoju gradnje stanovanj za trg. Po številu novozgrajenih stanovanj na 1.000 prebivalcev v letih 2002 – 2012 močno izstopajo občine v okolici večjih mest. To še posebej velja za okolico Ljubljane, Maribora in obalo. Poleg teh občin po visoki gradbeni aktivnosti izstopajo še nekatere bolj turistične občine (npr. Kranjska Gora, Bovec, Koper, Podčetrtek), kjer so se gradila turistična in počitniška stanovanja. Del počitniških stanovanj je stalno naseljen, vendar se za razliko od naselij v suburbaniziranih območjih, v ta naselja preseljuje starejše, tudi že upokojeno prebivalstvo (Stanovanjska problematika …, 2014).

Stanovanjska gradnja v Sloveniji sledi dvema izrazitima trendoma. V obmestnih in suburbaniziranih naseljih znotraj funkcionalnih urbanih regij večjih središč, je značilna gradnja individualnih stanovanjskih objektov, gradnja je razpršena ali pa sledi vzorcem linijske infrastrukture. V večjih mestih in občinskih središčih prihaja do zgoščanja urbane strukture, s pozidavo še prostih površin znotraj mest. Zaradi ekonomskih interesov je pogost prevelik izkoristek gradbene parcele, kar lahko poslabšuje kvaliteto bivalnega okolja v nekaterih stanovanjskih soseskah (Stanovanjska problematika …, 2014).

Kartogram 1: Zgrajena stanovanja med leti 2002 – 2012 na 1.000 prebivalcev, občine

Vir: Stanovanjska problematika …, 2014

Število in delež zgrajenih stanovanj

Metodološka opomba:               

Podatke o številu,  površini in tipu stanovanj (enosobno, dvosobno, tri sobno, štirisobno, večsobno ) v tekočem letu je dostopen na SURS na ravni občine. Podatek na ravni naselja ni dostopen.

Kartogram 2: Obseg izgrajenih stanovanjskih površin leta 2013 v odnosu do leta 2008 (barvna lestvica) in razlika v številu izgrajenih stanovanj med letom 2008 in 2013

Vir podatkov: SURS

Največji upad zgrajenih stanovanj in stanovanjskih površin leta 2013 v odnosu do leta 2008 je v občinah Ljubljana, Maribor, Koper, Škofljica, Postojna, Jesenice, Kranj, več stanovanj pa so leta 2013 kot leta 2008 zgradili v občinah Podčetrtek, Radovljica, Mozirje, Rogaška Slatina, Velenje. Manj stanovanjskih površin leta 2013 je v 132 občinah. V občinah Solčava, Hodoš, Središče ob Dravi, Jezersko, Žetale, Kobilje, Rečica ob Savinji, Luče in Dobrovnik so od leta 2008 do leta 2013 zgradili skupno manj kot 10 stanovanjskih enot.

Obseg stanovanjskega sklada se je v Sloveniji od leta 2010 do 2013 povečal za 12351 stanovanj (Preglednica 1).  Največ je dvosobnih in trisobnih stanovanj, razmerje v tipu stanovanj se v časovnem obdobju 2010 do 2013 ni spremenilo (Preglednica 2).

Preglednica 1: Ocena stanovanjskega sklada po občinah od leta 2010 do leta 2013

	2010	2011	2012	2013
	Št. stanovanj	Št. stanovanj	Št. stanovanj	Št. stanovanj
SLOVENIJA	844656	849825	853860	857007

Vir podatkov: SURS

Graf 1: Prikaz števila stanovanj po tipu od leta 2010 do 2013, Slovenija

Vir podatkov: SURS

Vir besedila: Poročilo o prostorskem razvoju, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja, MOP

Graf 2:

Definicija

V rezultatih so prikazana vsa na novo dokončana stanovanja, tako novo zgrajena kot tudi tista, ki so bila pridobljena s spremembo namembnosti, ne glede na to, ali se nahajajo v stanovanjskih ali nestanovanjskih stavbah.

V rezultatih so zajeta vsa stanovanja na območju Republike Slovenije (naseljena, nenaseljena, za občasno uporabo). Praviloma so zajeta samo dokončana stanovanja, v katerih so bila opravljena vsa gradbena, inštalacijska in obrtniška dela. Skladno z definicijami registrskega popisa stanovanj 2011 so upoštevana tudi stanovanja za občasno uporabo (počitniška stanovanja), niso pa upoštevana stanovanja v stanovanjskih stavbah za posebne namene (na primer v domovih, internatih in podobno). V prikazanih podatkih niso upoštevani zasilno naseljeni prostori (poslovni prostori, barake, kleti, podstrešja itd.) ter skupinska stanovanja (domovi, internati itd.). Prav tako niso zajeta stanovanja v lasti tujih držav in stanovanja, namenjena izključno za oddajanje turistom. Ocena stanovanjskega sklada oziroma ocena bilance stanovanjskega sklada je kombinacija podatkov o stanovanjih, zbranih z Registrskim popisom prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v Republiki Sloveniji v letu 2011, in podatkov, ki so bila zbrana z rednimi statističnimi raziskovanji.

Podatki o dokončanih stanovanjih in stanovanjih v gradnji so ocene. Te izračunamo iz podatkov, ki jih pridobimo z vprašalnikom Gradbeno dovoljenje za stavbo (GRAD-GD/M). Vir teh podatkov je dokumentacija projekta za pridobivanje gradbenega dovoljenja, s katero razpolaga oddelek za okolje in prostor v okviru upravnega organa.

Končni podatki se objavijo 9 mesecev po obdobju opazovanja. Za razvrščanje gradbenih objektov na stavbe in gradbene inženirske objekte smo do konca leta 2011 uporabljali Enotno klasifikacijo vrst objektov (CC-SI), ki je bila sprejeta z Uredbo o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena (Uradni list RS, št. 33/03). Od leta 2012 pa uporabljamo Klasifikacijo vrst objektov, ki je bila sprejeta z Uredbo o klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega pomena (Uradni list RS, št. 109/2011). Podatki o dokončanih stanovanjih in stanovanjih v gradnji so do vključno leta 2002 ocene, ki so bile izračunane na podlagi podatkov, dobljenih z Letnim poročilom o gradbenih delih na objektu (GRAD/L), Mesečnim poročilom o dovoljenju za gradnjo stavbe (GRAD-PGD/M) in Mesečnim poročilom o uporabnem dovoljenju stavbe (GRAD-PUD/M). Podatki od leta 2003 do vključno leta 2005 so ocene izračunane na podlagi podatkov dobljenih z Mesečnim poročilom o dovoljenju za gradnjo stavbe (GRAD-PGD/M) in Mesečnim poročilom o uporabnem dovoljenju stavbe (GRAD-PUD/M). Podatki od leta 2006 dalje pa so ocene, ki temeljijo le na podatkih iz raziskovanja o gradbenih dovoljenjih za stavbo (GRAD-GD/M).

DEFINICIJE

Stanovanje je vsaka gradbeno povezana celota, ki je namenjena za stanovanje in ima eno ali več sob z ustreznimi pomožnimi prostori (kuhinjo, shrambo, predsobo, kopalnico, stranišče) ali je brez njih ter ima vsaj en lasten vhod.

Stanovanja v gradnji so stanovanja, katerih gradnja je potekala in je bila lahko tudi končana v opazovanem obdobju, oziroma so seštevek stanovanj, dokončanih ob koncu opazovanega leta, in stanovanj v gradnji ob koncu opazovanega leta.

Stanovanja z začetkom gradnje v letu so stanovanja, katerih gradnja se je začela v opazovanem letu.

Stanovanja v gradnji ob koncu leta so stanovanja, ki so z načrtom predvidena v posamezni stavbi in bodo dokončana v prihodnjih letih.

Dokončano stanovanje je stanovanje, v katerem so v vseh prostorih opravljena z načrtom predvidena gradbena, obrtniška in inštalacijska dela.

Enosobno ali večsobno stanovanje ima eno ali več sob z ustreznimi pomožnimi prostori.

Sprememba namembnosti je posledica izvedbe del, s katerimi se spremeni raba celega objekta ali dela objekta tako, da se z njo spremeni vpliv objekta na okolico, vendar pri tem ne gre za gradnjo.

Dokončana stanovanja na 1000 prebivalcev. Razmerje med številom oz. površino dokončanih stanovanj in številom prebivalstva po stanju 1. 7. opazovanega leta.

VIR: SURS

IZRAČUN KAZALNIKA

Kazalnik se izračuna kot:

pri čemer je

NS_K.P,T – ocena števila novozgrajenih stanovanj v 7 letih pred letom izračuna (trenutno 2008-2014), za posamezno kategorijo stanovanj, za prostorsko enoto

NP_P,T – število prebivalcev na 1.7. v letu izračuna, v prostorski enoti, za katero se izvaja preračun, izražen v enotah po 1000 prebivalcev

Metodologija

Primer:

Grosuplje, ocena za seštevek skupno zgrajenih stanovanj po vseh kategorijah v obdobju 2008-2014: 365

Grosuplje, podatek o številu prebivalcev na 1.7.2014, v enotah po 1000 prebivalcev: 19,930

Rezultat se zaokroži na 2 decimalni mesti. 

Opozorila

Kazalnik je navzdol omejen z vrednostjo 0,00 (je pozitiven).

Kazalnika se ne izračunava za prostorske enote, ki so se ustvarile, spremenile (pripojitve, razdružitve) ali so bile ukinjene v obdobju 2014-2020. Kazalnika se ne izračunava za prostorske enote, za katere v evidencah SURS (vir 1 & 2) podatek ni na voljo.

SURS, Spremembe prostorskih enot - naselja

SURS, Spremembe prostorskih enot - občine

Kontakt vzdrževalca

Mihael Fonda, Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja (MOP)

Datum zadnje spremembe

8.11.2021