Opis kazalnika

Kazalnik prikazuje verižni letni indeks akumulacijskega letnega seštevka prihodov turistov po prostorskih enotah. Omogoča nam spremljanje povečevanja ali zmanjševanja števila prihodov turistov na celoletni ravni.

Oznaka

G16

Ključne besede

Turizem, turisti, prihodi turistov, ekonomsko stanje

Cilj / namen

Kazalnik omogoča pregled nad gibanjem števila prihodov turistov na letni ravni, kar kaže na turistični razvoj posamezne prostorske enote.

Ključno sporočilo

Prostorske enote, v katerih se število prihodov turistov naglo povečuje, predstavljajo turistično hitreje razvijajoča in turistično bolj zanimiva območja. Stagniranje števila prihodov turistov lahko kaže na slabe turistične razmere, pomanjkanje investicij in slabe politike razvoja turizma v prostorski enoti. 

Vsebinski komentar

Kartogram 1 - Gibanje prihoda turistov (kazalnik G16) po občinah RS v letih 2008-2013.

 

Kartogram 1 prikazuje gibanje prihoda turistov po občinah v obdobju 2008-2013. Zaradi zaščite individualnih podatkov ni bilo mogoče izvesti analize za 119 občin. Prav tako je 32 občin poročalo, da ni bilo nobenega prihoda turistov. V občini Ljubljana je prišlo do močnega dviga prihodov turistov. Podobno se je povečalo število prihodov še v občinah Bled, Laško in Maribor, medtem ko je v občinah Bohinj, Cerklje na Gorenjskem, Hrpelje – Kozina, Kobarid, Kranj, Kranjska Gora, Lendava, Ljutomer in Moravske Toplice prišlo samo do rasti prihoda turistov, medtem ko se je število nočitev zviševalo zelo počasi. Relativno močan padec števila prihodov turistov zasledimo v občinah Rogaška Slatina in Postojna.

Vir besedila: Poročilo o prostorskem razvoju, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja, MOP

Slika 1:

Definicija

ZAJETJE

V raziskovanje so zajeti gostinski in drugi objekti za nastanitev turistov. V Sloveniji ni vzpostavljen enoten register vseh turističnih nastanitvenih objektov. To pomeni, da Statistični urad Republike Slovenije pri raziskovanju mesečne nastanitvene statistike ne razpolaga z ustreznim administrativnim virom, ki bi omogočal popolno in sprotno zajetje vseh turističnih nastanitvenih objektov. Vir za pripravo seznama poročevalskih enot je Poslovni register Slovenije.

Gostinski obrati se po vrsti in kakovosti ponudbe razvrščajo v vrste in kategorije. Gostinski nastanitveni objekti so po Zakonu o gostinstvu (Uradni list RS, št. 93/2007) razporejeni v naslednje vrste gostinskih nastanitvenih objektov: hoteli, moteli, penzioni, prenočišča, gostišča, hotelska in apartmajska naselja, planinski in drugi domovi in kampi. Gostinsko dejavnost pa lahko opravljajo kot sobodajalci in kmetje tudi fizične osebe, če izpolnjujejo pogoje, določene z zgoraj omenjenim Zakonom.

Po Pravilniku o kategorizaciji nastanitvenih obratov (Uradni list RS, št. 62/2008) so gostinski nastanitveni objekti razporejeni v naslednje vrste objektov: hoteli, moteli, penzioni, gostišča, apartmaji (počitniška stanovanja in počitniške hiše), kampi, turistične kmetije z nastanitvijo, sobe in marine. Vse naštete vrste gostinskih nastanitvenih objektov morajo biti po zgoraj navedenem Pravilniku kategorizirane; njihova kategorija, za katero izpolnjujejo vse predpisane pogoje, je označena z različnim številom zvezdic ali – pri turističnih kmetijah – z različnim številom jabolk; število zvezdic ali jabolk izraža kakovost ponudbe. Poleg podatkov o naštetih gostinskih nastanitvenih objektih, za katere je obvezna kategorizacija, zbiramo tudi podatke o nastanitvenih objektih, ki se ne razvrščajo v kategorije po prej omenjenem Pravilniku; taki objekti so mladinski hoteli, planinski domovi, delavski počitniški domovi in apartmaji, otroški in mladinski počitniški domovi, drugi nastanitveni objekti in začasne nastanitvene zmogljivosti (zmogljivosti študentskih domov in internatov, ki so med počitnicami na voljo turistom).

V raziskovanje, s katerim zbiramo mesečne podatke o nastanitvenih zmogljivostih in turističnem prometu, so zajete vse enote (polno zajetje), vendar z upoštevanjem t. i. praga. To pomeni, da v teh podatkih niso zajeti nekateri turistični nastanitveni objekti pod pragom (to so objekti, ki imajo v svoji ponudbi manj kot 10 stalnih ležišč), in sicer pri naslednjih vrstah nastanitvenih objektov:

• zasebne sobe, apartmaji in hiše,
• prenočišča,
• turistične kmetije ter
• delavski počitniški domovi in apartmaji.

Letni podatki pa zajemajo tudi enote, ki razpolagajo z manj kot 10 stalnimi ležišči; zato seštevek mesečnih podatkov o obsegu turističnega prometa ni enak letnemu podatku. Zaradi procesa prekategorizacije in sprememb v vrstah nastanitvenih objektov, se seštevek objavljenih mesečnih podatkov lahko razlikuje od letnega podatka tudi pri vrstah nastanitvenih objektov, pri katerih prag zajetja ni določen.

VIRI

Vir podatkov so izsledki mesečnega raziskovanja o prihodih in prenočitvah turistov (vprašalnik TU/M), ki ga izvaja Statistični urad Republike Slovenije. Podatke nam sporočajo enote, ki nudijo turistom nastanitvene storitve. S pomočjo evidenc svojih recepcijskih služb poročajo o nastanitvenih zmogljivostih, ki jih imajo v posameznih mesecih v ponudbi, ter o številu prihodov in prenočitev turistov.

DEFINICIJE

Turizem je splet dejavnosti oseb, ki potujejo in bivajo v kraju zunaj svojega običajnega okolja zaradi preživljanja prostega časa, sprostitve, poslov ali iz drugih razlogov, in sicer najmanj en dan (z najmanj eno prenočitvijo), vendar ne več kot eno leto (365 dni) brez prekinitve.

Turist je oseba, ki potuje zaradi preživljanja prostega časa, sprostitve, poslov ali iz drugih razlogov, vendar ne zaradi zaslužka (turist ne prejme plačila, nagrade), in ki prenoči vsaj eno noč (vendar zaporedno ne več kot 365-krat) v gostinskem ali kakem drugem nastanitvenem objektu v kraju zunaj svojega običajnega okolja. Ker je turist ob prihodu registriran v vsakem nastanitvenem objektu, v katerem se nastani, se lahko zgodi, da je med svojim bivanjem v kakem kraju/kaki državi registriran tudi večkrat. Zato prikazujemo podatke o številu prihodov turistov.

Prihodi turistov v nastanitveni objekt so opredeljeni s številom oseb, ki prispejo v nastanitveni objekt in se tam prijavijo. Upoštevajo se vse osebe ne glede na starost (torej tudi otroci, za katere so prenočitve brezplačne).

VIR:SURS

IZRAČUN KAZALNIKA

Kazalnik se izračuna kot:

pri čemer je

N_P,T – število prihodov turistov v letu izračuna kazalnika (recimo letni seštevek prihodov v letu 2015 za leto 2015)

N_P,T1 – število prihodov turistov v letu pred letom izračuna kazalnika (recimo letni seštevek v letu 2014 za leto 2015)

Metodologija

Za prostorske enote, ki so imele 0 prihodov turistov v letu pred letom izračuna (N_P,T1), se preračun koeficienta ne izvede po definiciji, pripiše se vrednost kazalnika 150,00.

Primer:

Grosuplje, število prihodov turistov, podatek 2014: 734

Grosuplje, število prihodov turistov, podatek 2013: 822

Rezultat se zaokroži na 2 decimalni mesti. Vrednosti, ki so večje od 150, se navzdol zaokroži na 150,00 zaradi boljšega kontrasta rezultatov, ko so le-ti prikazani z barvno lestvico. Iz istega razloga se vrednosti, ki so manjše od 50, navzgor zaokroži na 50,00.

Opozorila

Koeficient starostne odvisnosti starih in kazalnik lahko zasedeta vrednosti med 50,00 in 150,00.

Kazalnika se ne izračunava za prostorske enote, ki so se ustvarile, spremenile (pripojitve, razdružitve) ali so bile ukinjene v letu izračuna kazalnika ali v predhodnem letu. Kazalnika se ne izračunava za prostorske enote, za katere v evidencah SURS (vir 1 & 2) podatek ni na voljo.

SURS, Spremembe prostorskih enot - naselja

SURS, Spremembe prostorskih enot - občine

Kontakt vzdrževalca

Mihael Fonda, Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja (MOP)

Datum zadnje spremembe

8.11.2021