Opis kazalnika

Kazalnik spremlja spremembe razmerja med številom delovno aktivnega prebivalstva glede na kraj bivanja in številom delovno sposobnega prebivalstva v posamezni prostorski enoti.

Oznaka

G12

Ključne besede

Trg dela, delovna mesta, zaposlovanje, ekonomsko okolje,  gospodarstvo

Cilj / namen

Spremljanje deleža zaposlenosti nam omogoča preučevanje spreminjanja razmerja med delovno aktivnim prebivalstvom ter med delovno sposobnim prebivalstvom (starejši od 15 let). 

Ključno sporočilo

Na delež zaposlenosti lahko vpliva več dejavnikov, kot so gospodarska gibanja, aktivnost izobraževanja, upokojevanjska politika, zdravstvene razmere ipd. Sprememba deleža zaposlenosti prikaže integralne učinke vseh teh vplivov v obdobju enega leta. 

Vsebinski komentar

Slika 1:

Definicija

SURS jemlje kot delovno aktivno prebivalstvo delovno aktivne po anketi o delovni sili (to so tiste osebe, ki so v zadnjem tednu (od ponedeljka do nedelje) opravljale kakršno koli delo za placilo, dobicek ali družinsko dobrobit, ali imele status zaposlene ali samozaposlene osebe, ceprav niso delale).

Eurostat upošteva kot stopnjo zaposlenosti razmerje med delovno aktivnim in delovno sposobnim prebivalstvom v starosti 15-64 let.

Vir: UMAR

 

V delovno sposobno prebivalstvo so vključene tudi skupine, ki zaradi različnih razlogov ne morejo biti delovno aktivne (šolajoči, invalidi, upokojenci itd.).

 

DELOVNO AKTIVNO PREBIVALSTVO

ENOTE OPAZOVANJA

Ciljna populacija je aktivno prebivalstvo na območju Slovenije. To so delovne aktivne osebe, ki delajo na območju Slovenije, in registrirane brezposelne osebe. Enote opazovanja so:

· zaposlene osebe, ki delajo po pogodbah o zaposlitvi,

· samozaposlene osebe z obveznim socialnim zavarovanjem in

· registrirane brezposelne osebe.

 

ZAJETJE

Pri registrskih podatkih (prevzetih iz SRDAP in od ZRSZ) gre za popolno zajetje, medtem ko so rezultati ADS ocene, ki temeljijo na statističnem vzorcu (ti se upoštevajo samo pri številu kmetov).

 

VIR

Posredno: Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP) – za podatke o zaposlenih in samozaposlenih osebah

Direktno: SURS

 

Podatki o zaposlenih in samozaposlenih osebah (razen o kmetih) se od leta 2005 v celoti prevzemajo iz SRDAP. Pred tem letom je bilo vir podatkov o zaposlenih osebah pri pravnih osebah v mesečnih objavah Mesečno poročilo o plačah in zaposlenih osebah v podjetjih, družbah in organizacijah (ZAP/M). V matrikah SI-STAT je ne glede na to tudi za časovne vrste pred letom 2005 vir SRDAP. Glavni vir za dopolnjevanje SRDAP-a so podatki prijav, sprememb in odjav v obvezna socialna zavarovanja oz. t. i. obrazci M. Navodila za izpolnjevanje teh obrazcev določa Pravilnik o obrazcih prijav podatkov o pokojninskem in invalidskem ter zdravstvenem zavarovanju, zavarovanju za starševsko varstvo in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list Republike Slovenije, št. 37/11 in 57/11 - popr.). Te podatke zbira Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in jih mesečno posreduje SURS-u. Vir podatkov za SRDAP so tudi Poslovni register Slovenije (PRS), Register prostorskih enot (RPE) in nekateri drugi viri Statističnega urada.

 

DEFINICIJE

V delovno aktivno prebivalstvo so vključene zaposlene in samozaposlene osebe, ki so obvezno socialno zavarovane, ne glede na to, ali imajo zaposlitev s polnim ali s krajšim delovnim časom, in ne glede na to, ali so na porodniškem dopustu, dopustu za nego ali varstvo otroka ali so odsotne z dela zaradi bolezni, poškodbe ali nege ožjega družinskega člana.

Niso pa vključene osebe, ki delajo po podjemnih pogodbah (pogodbi o delu) in avtorskih pogodbah, osebe, ki opravljajo študentsko delo, osebe, ki opravljajo delo za neposredno plačilo, pomagajoči družinski člani, osebe, zaposlene pri delodajalcih s sedežem v Republiki Sloveniji in poslane na delo ali na strokovno izobraževanje v tujino (npr. osebe, zaposlene pri slovenskih predstavništvih, na gradbiščih v tujini ipd.), ter državljani Republike Slovenije, ki so zaposleni pri tujih delodajalcih v tujini (npr. v sosednjih državah).

Vir: SURS

 

ŠTEVILO PREBIVALSTVA

Statistika prebivalstva je tudi eno najbolj tradicionalnih in hkrati najstarejših področij statistike. Prvo štetje prebivalstva, ki je bilo predhodnik današnjih popisov prebivalstva, je bilo v Sloveniji izvedeno leta 1754, prvi pravi popis prebivalstva pa leta 1857.

Podatki o številu prebivalstva so prevzeti od Statističnega urada Slovenije (SURS), ki beleži četrtletne in letne podatke o številu prebivalstva. Podatki do 1995 se nanašajo na državljane Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji. Podatki med 1996 in 1. januarjem 2008 so pripravljeni v skladu z definicijo, objavljeno leta 1996. Podatki od 1. aprila 2008 dalje se nanašajo na definicijo, objavljeno leta 2008.

Statistična definicija prebivalstva, objavljena leta 2008

Statistična definicija prebivalstva je za podatke po 1. 1. 2008 usklajena z definicijo prebivalstva in selivcev iz Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o statistikah Skupnosti o selitvah in mednarodni zaščiti. Po 1. 1. 2008 so pri pripravi statistik o številu prebivalcev za državljane Slovenije in tujce uporabljena enotna merila. Nova definicija prebivalca temelji na konceptu običajnega prebivališča; v Sloveniji je to lahko stalno ali začasno prebivališče. Ključno merilo za določitev običajnega prebivališča je upoštevanje enoletnega prebivanja na naslovu tega bivališča (glede na dejansko, tj. že uresničeno prebivanje ali glede na nameravano prebivanje na tem naslovu).

Ločimo:

1. osebe, ki v Sloveniji dejansko prebivajo eno leto ali več;

2. osebe, ki imajo v Sloveniji namen prebivati eno leto ali več; (O namenu trajanja prebivanja se sklepa iz vrste prijavljenega prebivališča, in sicer: pri osebah s stalnim prebivališčem se sklepa, da nameravajo prebivati na naslovu prijavljenega stalnega prebivališča najmanj eno leto (tj. eno leto ali več); pri osebah z začasnim prebivališčem pa se o namenu trajanja prebivanja sklepa iz trajanja veljavnosti prijavljenega začasnega prebivališča);

3. osebe, ki na datum opazovanja sicer začasno prebivajo ali nameravajo začasno prebivati zunaj Slovenije, vendar le, če prebivajo ali bodo prebivale zunaj Slovenije manj kot eno leto.

Prebivalci Slovenije so osebe s prijavljenim stalnim in/ali začasnim prebivališčem v Sloveniji, ki v Sloveniji prebivajo ali imajo namen prebivati eno leto ali več in niso začasno odsotne iz Republike Slovenije eno leto ali več. Prebivalstvo Slovenije sestavljajo vse osebe, ki imajo v Sloveniji običajno prebivališče, torej vse osebe, ne glede na državljanstvo, ki imajo v Sloveniji namen prebivati najmanj eno leto.

To vključuje naslednje:

Osebe, ki imajo v Sloveniji prijavljeno stalno prebivališče, brez tistih, ki so odsotni v tujini eno leto ali dlje in so svoj odhod prijavili v upravni enoti svojega stalnega prebivališča. Te osebe štejemo kot prebivalce na naslovu stalnega prebivališča.

Osebe, ki imajo v Sloveniji prijavljeno začasno prebivališče, katerega skupno trajanje veljavnosti je vsaj eno leto. Te osebe štejemo kot prebivalce na naslovu zadnjega prijavljenega začasnega prebivališča.

Osebe, ki imajo v Sloveniji poleg stalnega prijavljeno še začasno prebivališče, brez tistih, ki so odsotni v tujini eno leto ali dlje in so svoj odhod prijavili v upravni enoti svojega stalnega prebivališča. Te osebe običajno štejemo kot prebivalce na naslovu začasnega prebivališča.

Vir: SURS

 

IZRAČUN KAZALNIKA

 

Kazalnik se izračuna kot verižni letni indeks:

pri čemer je

NDAP_P,T – število delovno aktivnega prebivalstva iz Statističnega registra delovno aktivnega prebivalstva na 1.7. v letu izračuna, za prostorsko enoto (npr. na dan 1.7.2015 oziroma 2015M6 za leto 2015)

NDAP_P,T1 – število delovno aktivnega prebivalstva iz Statističnega registra delovno aktivnega prebivalstva na dan 1.7. v letu pred letom izračuna, za prostorsko enoto (npr. na dan 1.7.2014 oziroma 2014M6 za leto 2015)

Metodologija

Upari se podatke za posamezno prostorsko enoto, posamezno starostno skupino, in se izračuna deleže zaposlenih po enačbi iz definicije ter verižni letni indeks (kazalnik). Izračune se izvede kot bazna procedura v PostgreSQL in se jih zapiše v materializirano tabelo (view) in nato izvozi v obliki CSV datoteke.

 

Za prostorske enote, ki so v katerem koli obdobju imele 0 prebivalcev, se izračun deleža zaposlenih prebivalcev ne izvede (NULL).

V primerih, ko je delež zaposlenih v letu izračuna ali v predhodnem letu enak 0 ali če podatek ni na voljo (NULL), se izračun kazalnika ne izvede (NULL).

Rezultat se zaokroži na 2 decimalni mesti. Vrednosti, ki so večje od 150, se navzdol zaokroži na 150,00 zaradi boljšega kontrasta rezultatov, ko so le-ti prikazani z barvno lestvico. Iz istega razloga se vrednosti, ki so manjše od 50, navzgor zaokroži na 50,00.

Opozorila

Kazalnik lahko zasede vrednosti med 50,00 in 150,00. 

Kazalnik je izračunan za prostorske enote na območju Republike Slovenije, ki se v letu izračuna in predhodnem letu niso ustanovile, spremenile ali ukinile.

Kazalnika se ne izračunava za prostorske enote, ki so se ustvarile, spremenile (pripojitve, razdružitve) ali so bile ukinjene v letu izračuna ali v predhodnem letu. Kazalnika se ne izračunava za prostorske enote, za katere v evidencah SURS (vir 1) podatek ni na voljo

SURS, Spremembe prostorskih enot - naselja

SURS, Spremembe prostorskih enot - občine

Kontakt vzdrževalca

Mihael Fonda, Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja (MOP)

Datum zadnje spremembe

8.11.2021