Opis kazalnika

Indeks delovne migracije (IDM) je razmerje med številom delovno aktivnih prebivalcev (brez kmetov) v določeni teritorialni enoti delovnega mesta in številom delovno aktivnih prebivalcev (brez kmetov) v teritorialni enoti prebivališča pomnoženo s 100.

Oznaka

G13

Ključne besede

Trg dela, delovna mesta, zaposlovanje, mobilnost, ekonomsko okolje, dnevne migracije, gospodarstvo

Cilj / namen

Indeks delovne migracije je kazalnik, ki prikazuje prostorske enote z bolj izrazitim delovnim ali bolj izrazitim bivalnim značajem. Delovno značilna območja imajo več delovnih mest kot imajo delovno aktivnega prebivalstva, zato se pričakuje dnevne delovne migracije v ta območja. Nasprotno velja za bivalno izrazita območja, kjer je izražen primanjkljaj delovnih mest glede na število delovno aktivnega prebivalstva.

Ključno sporočilo

Kazalnik pokaže na koncentracijo delovnih mest in nakaže vzroke za dnevne delovne migracijske tokove. Ti ne vplivajo zgolj na potne stroške in prometno obremenitev, ampak tudi na specifiko razvoja posamezne prostorske enote glede na njen prevladujoči značaj, tako na področju infrastrukture, kot na področju podpornih storitev. Kazalnik je tudi podlaga za razumevanje gospodarske razvitosti posamezne prostorske enote.

Vsebinski komentar

Kartogram 1 - Gibanje indeksa delovne mobilnosti (kazalnik G13) po občinah RS v letih 2007-2012

Indeks delovne migracije je razmerje med številom delovno aktivnih prebivalcev v občini delovnega mesta in številom delovno aktivnih prebivalcev v občini prebivališča pomnoženo s 100. Slika 1 prikazuje gibanje IDM v obdobju 2007-2012. V tem obdobju je prišlo do močnega padca IDM v občinah Hodoš, Trzin in Bloke, medtem ko je IDM zrasel v  občinah: Odranci, Kuzma, Prebold, Kidričevo, Starše, Kostel, Šenčur, Puconci in Ljubljana.

Število dnevnih delovnih migrantov proti urbanim središčem se povečuje, povečujejo se tudi obratni dnevni migracijski tokovi – iz smeri središč proti manjšim naseljem v njihovi okolici. Indeks delovne mobilnosti se je med leti 2007 in 2012 povečal v vsek mestnih občinah razen v MO Kranj in MO Koper. Ti obratni migracijski tokovi so posledica zmanjševanja števila delovnih mest v tradicionalnih zaposlitvenih središčih ter povečevanja števila delovnih mest v suburbanih občinah, kjer so bile v zadnjih dveh desetletjih načrtovane in zgrajene številne poslovne cone, v katerih so prostor našla številna podjetja v zelo raznolikoh dejavnostih (proizvodnja, trgovina, logistika, storitve …). Od začetka gospodarske krize se je povečalo tudi število čezmejnih delovnih migrantov. Povečalo se je predvsem število migrantov v Avstrijo, katerih število se je po letu 2010 podvojilo, medtem ko je število migrantov v Italijo v tem obdobju nekoliko upadlo.

Kartogram 2: Dnevne delovne migracije, 2010

Vir: ESPON Interstrat, 2011

Vir besedila: Poročilo o prostorskem razvoju, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja, MOP

Slika 1:

Definicija

DEFINICIJE

Indeks delovne migracije (IDM) je razmerje med številom delovno aktivnih prebivalcev (brez kmetov) v določeni teritorialni enoti delovnega mesta in številom delovno aktivnih prebivalcev (brez kmetov) v teritorialni enoti prebivališča pomnoženo s 100.

IDM = delovno aktivno prebivalstvo po teritorialni enoti delovnega mesta /delovno aktivno prebivalstvo po teritorialni enoti prebivališča x100

Indeks delovne migracije je kazalnik, ki za določeno teritorialno enoto (občino, upravno enoto, statistično regijo) povezuje število delovnih mest s številom delovno aktivnih prebivalcev (glede na prebivališče). Meri samo delovne migracije med posameznimi teritorialnimi enotami, ne upošteva pa vseh notranjih delovnih migracij v opazovani teritorialni enoti.

Do leta 2007 se je ta kazalnik imenoval »indeks dnevne migracije«, vendar je bil ta izraz zavajajoč, zato smo ga nadomestili z ustreznejšim. Indeks namreč ne pove, kako pogosta je migracija na delovno mesto (dnevna, tedenska ali manj pogosta), ampak samo to, da zaposlena oseba odhaja na delovno mesto iz teritorialne enote, v kateri ima prijavljeno prebivališče, v drugo teritorialno enoto.

Delovno aktivno prebivalstvo so zaposlene in samozaposlene osebe skupaj (brez kmetov).

Delovni migrant je delovno aktivna oseba, katere teritorialna enota delovnega mesta ni enaka teritorialni enoti prebivališča.

Delovno aktivno prebivalstvo (brez kmetov) po teritorialni enoti delovnega mesta so osebe, ki imajo delovno mesto v določeni občini (upravni enoti, statistični regiji), ne glede na to, kje imajo prijavljeno prebivališče.

Delovno aktivno prebivalstvo (brez kmetov) po teritorialni enoti prebivališča so osebe, ki imajo prijavljeno prebivališče v določeni občini (upravni enoti, statistični regiji), ne glede na to, v kateri občini so zaposlene.

Kraj prebivališča se prevzame iz Centralnega registra prebivalstva. Od leta 2009 dalje zbiramo podatke o delovno aktivnem prebivalstvu glede na začasno in tudi glede na stalno prebivališče. Če ima oseba morda prijavljenih več prebivališč (stalno, začasno), se upošteva najprej začasno, šele nato pa stalno prebivališče. Pri izkazovanju podatkov do vključno leta 2008 je bilo za državljane RS upoštevano samo stalno prebivališče, za tujce pa začasno.

Kraj delovnega mesta se prevzame iz Poslovnega registra Slovenije. Pri poslovnih subjektih, ki imajo registrirane tudi enote v sestavi, je zelo pomembno, da dajalci podatkov vpišejo na obrazce M veljavno desetmestno matično številko enote poslovnega subjekta. Samo tako je namreč mogoče izpeljati razporeditev delovno aktivnih oseb glede na dejanski kraj dela. Če se ta zahteva ne upošteva, bodo osebe razvrščene po kraju, v katerem je registriran sedež poslovnega subjekta.

Vir: SURS

DELOVNO AKTIVNO PREBIVALSTVO

Vir podatkov je Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP), katerega skrbnik je SURS. Glavni vir za posodabljanje SRDAP-a so podatki iz prijav, sprememb in odjav v obvezna socialna zavarovanja oz. podatki s t. i. obrazcev M. Navodila za izpolnjevanje teh obrazcev določa Pravilnik o obrazcih prijav podatkov o pokojninskem in invalidskem ter zdravstvenem zavarovanju, zavarovanju za starševsko varstvo in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list Republike Slovenije, št. 37/11 in 57/11 - popr.). Te podatke zbira Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in jih mesečno posreduje SURS-u.

Drugi viri podatkov za posodabljanje SRDAP so še:

• Poslovni register Slovenije (PRS),
• Centralni register prebivalstva (CRP),
• Register prostorskih enot (RPE),
• nekateri drugi viri Statističnega urada.

V SRDAP so vključene zaposlene in samozaposlene osebe, ki so obvezno socialno zavarovane, ne glede na to, ali imajo zaposlitev s polnim ali z delovnim časom, krajšim od polnega, in ne glede na to, ali so na porodniškem dopustu, dopustu za nego ali varstvo otroka ali so odsotne z dela zaradi bolezni, poškodbe ali nege ožjega družinskega člana. Delovno aktivna oseba mora biti stara najmanj 15 let. Niso pa vključene osebe, ki delajo po podjemnih pogodbah (pogodbi o delu) in avtorskih pogodbah, osebe, ki opravljajo študentsko delo, osebe, ki opravljajo delo za neposredno plačilo, pomagajoči družinski člani in detaširani delavci (to so osebe, zaposlene pri delodajalcih s sedežem v Republiki Sloveniji in poslane na delo ali na strokovno izobraževanje v tujino, npr. osebe, zaposlene pri slovenskih predstavništvih, na gradbiščih v tujini ipd.), ter državljani Republike Slovenije, ki so zaposleni pri tujih delodajalcih v tujini (npr. v sosednjih državah).

Vir: SURS

IZRAČUN KAZALNIKA

Kazalnik se izračuna kot:

pri čemer je

NDAPDM_P,T – delovno aktivno prebivalstvo po teritorialni (prostorski) enoti delovnega mesta na 1. januar leta, za katerega se izvaja izračun (npr. na dan 1.1.2015 za leto 2015)

NDAPP_P,T – delovno aktivno prebivalstvo po teritorialni (prostorski) enoti prebivališča na 1. januar leta, za katerega se izvaja izračun (npr. na dan 1.1.2015 za leto 2015)

Metodologija

Za prostorske enote, ki so imele 0 delovno aktivnega prebivalstva po prostorski enoti prebivališča v letu pred letom izračuna (NDAPP_P,T), se preračun koeficienta ne izvede (NULL).

Primer:

Grosuplje, delovno aktivno prebivalstvo po teritorialni enoti delovnega mesta, podatek za 1.1.2015: 7455

Grosuplje, delovno aktivno prebivalstvo po teritorialni enoti prebivališča, podatek za 1.1.2015: 8122

Rezultat se zaokroži na 2 decimalni mesti. Vrednosti, ki so večje od 150, se navzdol zaokroži na 150,00 zaradi boljšega kontrasta rezultatov, ko so le-ti prikazani z barvno lestvico. Po definiciji je kazalnik navzdol omejen z vrednostjo 0,00.

Opozorila

Kazalnik lahko zasede vrednosti med 0,00 in 150,00.

Kazalnik je izračunan za prostorske enote na območju Republike Slovenije, ki se v letu izračuna in predhodnem letu niso ustanovile, spremenile ali ukinile.

Kazalnik je prikazan samo za časovno obdobje 2010-2020.

SURS, Spremembe prostorskih enot - naselja

SURS, Spremembe prostorskih enot - občine

Kontakt vzdrževalca

Mihael Fonda, Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja (MOP)

Datum zadnje spremembe

8.11.2021