Opis kazalnika

Kazalnik prikazuje spreminjanje površine petih osnovnih kategorij namenske rabe:

1. Območja stavbnih zemljišč,
2. območja kmetijskih zemljišč,
3. območja gozdnih zemljišč,
4. območja voda,
5. območja drugih zemljišč.

Oznaka

P5

Ključne besede

Prostorsko načrtovanje, občinski prostorski načrti, namenska raba prostora, stavbna zemljišča

Cilj / namen

Kazalnik prikazuje spremembe površin osnovnih kategorij namenske rabe v obdobju dveh let. Spremembe, ki so prikazane, so predvsem odraz spremenjenih občinskih prostorskih aktov, s katerimi je določena namenska raba prostora. 

Ključno sporočilo

Kazalnik prikazuje spremembe v namenski rabi prostora po občinah, ki nastanejo zaradi sprememb občinskih prostorskih aktov. Ob vsakokratnem sprejetju sprememb občinskih prostorskih aktov se lahko uveljavijo spremembe površin območij osnovne namenske rabe prostora.

Vsebinski komentar

V prostorskih aktih je območje namenske rabe definirano kot določena raba zemljišč. Prostorski dokument torej  namen / rabo, za katerega se določeno zemljišče lahko uporablja. Za določitev namenske rabe je potrebno upoštevati področne predpise (npr. Zakon o kmetijskih zemljiščih, Zakon o gozdovih, Zakon o vodah), fizične lastnosti prostora in predvideno rabo ter izhodišča in usmeritve iz državnih prostorskih aktov (Breznik in sod. 2010).

Zakon o prostorskem načrtovanju v 2. členu določa, da je namenska raba s prostorskimi akti določena raba zemljišč in objektov. Pravilnik o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Pravilnik o OPN) določa način določanja območij namenske rabe (15. člen). Območje namenske rabe se ne smejo prekrivati in se jih določi po načelu pretežnosti (ZPNačrt) na območja stavbnih zemljišč, območja kmetijskih zemljišč, območja gozdnih zemljišč, območja vodnih zemljišč in območja drugih zemljišč (npr. visokogorska zemljišča, pridobivalni prostor mineralnih surovin, območja za potrebe obrambe ter območja za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami).

V občinskem prostorskem načrtu se za celotno območje občine po posameznih enotah urejanja prostora določi oziroma prikaže območja podrobnejše namenske rabe prostora. Podrobnejša namenska raba prostora se v skladu z izhodišči in usmeritvami iz hierarhično nadrejenih prostorskih aktov in ob upoštevanju področnih predpisov določi oziroma prikaže glede na fizične lastnosti prostora in predvideno rabo ter se deli na:

• območja stavbnih zemljišč so: območja stanovanj, območja centralnih dejavnosti, območja
• proizvodnih dejavnosti, posebna območja, območja zelenih površin, območja in omrežje
• prometne infrastrukture, območja komunikacijske infrastrukture, območja energetske infrastrukture, območja okoljske infrastrukture, območja za potrebe obrambe v naseljih in površine razpršene poselitve;
• območja kmetijskih zemljišč sta najboljša kmetijska zemljišča in druga kmetijska zemljišča;
• območja gozdnih zemljišč;
• območja voda so: območja površinskih voda in območja vodne infrastrukture;
• območja drugih zemljišč so: območja mineralnih surovin, območja za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zunaj naselij za potrebe obrambe in ostala območja.

Razpršena gradnja iz 31. člena Pravilnika o OPN se opredeli izven območij stavbnih zemljišč. V okviru namenske rabe se z grafičnim znakom prikazujejo samo obstoječi objekti, stavbnih zemljišč se ne prikazuje. Podrobnejša namenska raba se določi po pretežnosti.

Glede na kategorije namenskih rab posameznih prostorskih aktov ugotavljamo, da sta si najbolj podobna prostorski red občine in občinski prostorski načrt. Hitrost spreminjanja zakonodaje in s tem prostorskih aktov je prinesla precej zmede, saj se posamezni prostorski akti niso uspeli uveljaviti in je tako medsebojna primerjava namenskih rab precej otežena. Pravilnik o določitvi podrobnejše namenske rabe za prostorske rede občin je izviral iz Prostorskega reda Slovenije. Današnji pravilnik ni usklajen s Prostorskim redom države. Uskladitev vseh ravni predpisov na namenski rabi je zaradi usmeritev, ki jih daje prostorski rad bistvena za jasno razumevanje predpisov. Prenova prostorskega reda države je zato potrebna in je v pripravi.

ANALIZA PODATKOV O NAMENSKI RABI PROSTORA

Podatki iz informativnega zbirnega sloja namenske rabe (slika 1) omogočajo pripravo bilanc namenske rabe prostora  na različnih teritorialnih ravneh ter primerjavo med različnimi teritorialnimi enotami na posamezni teritorialni ravni. Podobno, kot pri dejanski rabi prostora, tudi pri lahko tudi za površine namenskih rab prostora zapišemo, da se površine posameznih namenskih rab prostora, kakor tudi  njihovi deleži med slovenskimi regijami pomembno razlikujejo, kar je je posledica velikosti posameznih regij ter različnih naravnih pogojev ter primernosti območij regij za razvoj različnih dejavnosti, za razvoj poselitve, možnosti kmetijske obdelave tal, razvoj infrastrukture in podobno.

Kartogram 1: Prikaz informativnega zbirnega sloja namenske rabe prostora

Vir: MOP, 2014

Razlike med površino države (uradni podatki iz registra prostorskih enot) in med skupno površino pridobljeno iz sloja namenske rabe so posledica pozicijske neusklajenosti podatkovnih virov. Namenska raba se večinoma prikazuje na zemljiškokatastrskih prikazih, podatki iz registra pa so določeni na podlagi topografskih podatkov.

Največji delež osnovne namenske rabi v Sloveniji odpade na gozdna zemljišča (56% oz. 11.325 km²), sledijo kmetijska zemljišča (34 % oz. 7.042 km²). Stavbna zemljišča zavzemajo 1.373 km² oz. 7% ozemlja Slovenije. Deleži osnovnih namenskih rab prostora (Graf 8) nekoliko odstopajo od deležev dejanske namenske rabe. Površina stavbnih zemljišč (namenska raba) je za okoli 282 km² večja od površine pozidanih in sorodnih zemljišč (osnovna dejanska raba). Razlika je pričakovana, saj namenska raba prostora poleg že pozidanih zemljišč zajema tudi rezervacije prostora za širitev naselij in gradnjo infrastrukture. Za odstotek je manjši še delež namenske rabe kmetijskih zemljišč glede na osnovno dejansko rabo, delež namenske rabe za gozd pa je za okoli 3 % večji kot je delež gozda v osnovni dejanski rabi prostora.

Graf 1: Delež osnovne namenske rabe na nivoju države [v %]

Vir: MOP, 2014

Bilance skupnih površin osnovne namenske rabe na nivoju statističnih regij (NUTS 3) prikazujemo v Tabeli 1. Podatki v tabeli so predstavljeni v  km².

Največja skupno površino kmetijskih zemljišč je v Podravska regija (1.088,28 km²), po površini kmetijskih zemljišč ji nato sledita Savinjska (876,54 km²) in Pomurska regija (816,74 km²). Najmanjšo skupno površino za kmetijska zemljišča ima Zasavska regija (80,11 km²).

Največ gozdnih površin je v Jugovzhodni statistični regiji (1.721,04 km²),  sledita Goriška (1.546,74 km²) in Osrednjeslovenska regija (1.484,72 km²). Najmanjšo skupno površino gozdnih zemljišč ima Zasavska regija (159,29 km²).

Regija	Stavbna zemljišča	Kmetijska zemljišča	Gozdna zemljišča	Vodna zemljišča	Druga zemljišča
OSREDNJESLOVENSKA	243,73	801,10	1484,72	12,60	13,41
PODRAVSKA	211,49	1088,28	826,94	36,96	6,66
SAVINJSKA	169,82	876,54	1308,35	12,25	17,61
JUGOVZHODNA SLOVENIJA	151,48	782,34	1721,04	13,37	6,38
POMURSKA	127,24	816,74	373,70	18,12	2,09
GORENJSKA	108,70	495,42	1331,33	19,01	181,70
OBALNO-KRAŠKA	87,19	420,97	522,34	3,78	9,81
GORIŠKA	82,47	563,84	1546,74	13,18	118,60
SPODNJEPOSAVSKA	67,93	387,33	413,46	9,82	6,52
NOTRANJSKO-KRAŠKA	57,44	459,71	914,40	1,54	22,45
KOROŠKA	43,23	268,08	721,34	7,52	0,50
ZASAVSKA	21,67	80,11	159,29	1,05	1,57

Vir: MOP, 2014

STAVBNA ZEMLJIŠČA

Pri analizi osnovne namenske rabe smo se osredotočili na stavbna zemljišča. Največja skupno površina stavbnih zemljišč je v Osrednjeslovenski regiji (243,73 km²), po površini stavbnih zemljišč ji nato sledita Podravska (211,49 km²) in Savinjska regija (169,82 km²). Najmanjšo skupno površino stavbnih zemljišč ima Zasavska regija (21,67 km²).  Ker smo analizo v nadaljevanju  razširili tudi na nivo občin, smo zaradi poenostavitve površine določili v hektarjih (Graf 2).

Graf 2: Skupna površina stavbnih zemljišč po regijah (v ha), razvrščeno po velikosti

 

Vir: MOP, 2014

Stavbna zemljišča v statističnih regijah smo analizirali tudi po posameznih občinah. Zanimalo nas je kakšna je minimalna in maksimalna skupna površina stavbnih zemljišč v občinah znotraj posamezne statistične regije (Tabela 2) oz. katera občina znotraj posamezne regije ima najmanjšo oz. največjo skupno površino v posamezni regiji (Tabela 3). Dodatno smo analizirali tudi povprečno skupno površino stavbnih zemljišče občine znotraj posamezne regije.

Tabela 2: Največja, povprečna in najmanjša površina stavbnih zemljišč v občinah, statistične regije, 2014

Regija	Najmanjša skupna površina stavbnih zemljišč občine znotraj regije (v ha)	Največja skupna površina stavbnih zemljišč občine znotraj regije (v ha)	Povprečna skupna površina stavbnih zemljišč občine znotraj regije (v ha)
GORENJSKA	55,68	1.948,96	603,91
GORIŠKA	277,03	1.711,17	634,22
JUGOVZHODNA SLOVENIJA	54,75	2.884,09	721,27
KOROŠKA	127,79	761,77	360,22
NOTRANJSKO-KRAŠKA	245,14	1.496,76	957,32
OBALNO-KRAŠKA	251,05	2.964,62	1.245,58
OSREDNJESLOVENSKA	178,29	7.909,93	937,41
PODRAVSKA	87,49	3.880,60	515,84
POMURSKA	63,44	1.324,04	471,27
SAVINJSKA	82,24	2.328,72	514,62
SPODNJEPOSAVSKA	255,01	2.505,93	1.698,34
ZASAVSKA	514,24	947,36	722,47

Vir: MOP, 2014

Tabela 3: Občine z največjo oz. najmanjšo skupno površino stavbnih zemljišč znotraj statistične regije, 2014

Regija	Občina znotraj regije, ki ima najmanjšo skupno površino stavbnih zemljišč	Občina znotraj regije, ki ima največjo skupno površino stavbnih zemljišč
GORENJSKA	JEZERSKO	KRANJ
GORIŠKA	RENČE-VOGRSKO	NOVA GORICA
JUGOVZHODNA SLOVENIJA	OSILNICA	NOVO MESTO
KOROŠKA	RIBNICA NA POHORJU	SLOVENJ GRADEC
NOTRANJSKO-KRAŠKA	BLOKE	POSTOJNA
OBALNO-KRAŠKA	HRPELJE-KOZINA	KOPER
OSREDNJESLOVENSKA	HORJUL	LJUBLJANA
PODRAVSKA	SVETI ANDRAŽ V SLOVENSKIH GORICAH	MARIBOR
POMURSKA	KOBILJE	MURSKA SOBOTA
SAVINJSKA	LUČE	CELJE
SPODNJEPOSAVSKA	KOSTANJEVICA NA KRKI	BREŽICE
ZASAVSKA	HRASTNIK	ZAGORJE OB SAVI

Vir: MOP, 2014

Najvišje povprečje stavbnih zemljišč (Graf 3) imajo občine v Spodnjeposavski regiji (1.698,34 ha), sledijo ji Obalno-kraška regija (1.245,58 ha) in Notranjo-kraška (957,32 ha), Osrednjeslovenska regija je šele na četrtem mestu (937,41 ha). Najnižje povprečje ima Koroška regija (360,22 ha). Na višino povprečja vpliva skupna površina stavbnih zemljišč na občino in število občin znotraj regije. Spodnjeposavska regija pokriva območje štirih občin, ki imajo sorazmerno visoko skupno površino (2.505,93, 2.226,40 in 1.806,02 ha), pri čemer je izrazita izjema občina Kostanjevica na Krki (255,01 ha), ki pa bistveno ne zmanjšuje skupnega povprečja v regiji. Osrednjeslovenska regija izstopa, saj ima kar 26 občin, med katerimi je tudi Ljubljana. Ta ima največ stavbnih zemljišč nasploh (ima jih celo enkrat več kot Maribor), je pa znotraj te regije kar nekaj občin (18) s površinami stavbnih zemljišč pod 1.000 hektari.

Graf 3: Povprečna skupna površina stavbnih zemljišče občine znotraj posamezne regije

Vir: MOP, 2014

Slika 2: Skupna površina stavbnih zemljišč po občinah [v ha]

Vir: Občinski prostorski akti in namenska raba prostora v Sloveniji, MOP, 2014

ZANESLJIVOST PODATKOV O POVRŠINAH OBMOČIJ NAMENSKE RABE

Podatki o osnovni namenski rabi iz plana so pridobljeni pridobljeni iz Prikaza stanja v prostoru, ki je v skladu z Zakonom o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt) priloga oz. obvezna strokovna podlaga za pripravo vsakega prostorskega akta. Prikaz stanja prostora vsebuje nabor podatkov o dejanskem stanju (gospodarska javna infrastruktura, primerne geodetske podlage, podatke na osnovi evidentiranja nepremičnin, dejanska raba) in pravnem stanju (veljavna namenska raba iz prostorskih aktov – v tem primeru iz planov, območja podrobnih izvedbenih aktov, javni pravni režimi) v prostoru. Podatki o namenski rabi iz OPNačrt so obvezna grafična vsebina izvedbenega dela občinskega prostorskega  akta, ki se pripravi v skladu s Tehničnimi pravili za pripravo občinskih aktov v digitalni obliki. Podatki so pripravljeni kot prostorski podatkovni sloj z obveznimi opisnimi atributi, vrednosti za posamezne atribute pa so določeni v skladu s prilogami Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij. 

Pri postavljanju ocene o zanesljivosti podatkov o namenski rabi se srečujemo s vprašanji, ki so vezana na:

• razpoložljivost in dostopnost podatkov,
• ustrezna opredeljenost opisov o vrstah namenskih rab v podatkih,
• pravni status in ažurnost podatkov.

Podatki so večinoma na vpogled preko občinskih prostorskih informacijskih sistemov, niso pa prosto dostopni. Ministrstvo je večino podatkov pridobilo v okviru priprave občinskih prostorskih načrtov preko spletne storitve za izmenjavo podatkov o prostorskih aktih med občinami in nosilci urejanja prostora, ki je bila leta 2008 vzpostavljena v okviru Prostorskega informacijskega sistema, preostale pa iz projekta Digitalizacije prostorskih sestavin iz leta 2003 in 2004.

Opisi o vrstah namenskih rab, ki se nanašajo na podatke iz občinskih prostorskih načrtov in prostorskih redov, so navedeni bolj manj ustrezno, saj izhajajo neposredno iz opisov, ki so podrobno opredeljeni s Pravilnikom OPN in Pravilnikom PRO. Za problematične so se izkazali predvsem opisi, ki se nanašajo na prostorske sestavine - večina le-teh je namreč z uporabo Pravilnika SDPSPA izgubila svojo primarno opredelitev kot je bila navedena v tekstualnem in grafičnem delu prostorskih sestavin.

Podatki, ki se nanašajo na občinske prostorske načrte in prostorske rede so bili sprejeti tako v digitalni kot analogni obliki. Pravni status podatkov zato ni sporen. Zakon sicer določa, da se v primeru neskladja med digitalno in analogno obliko upošteva slednjo. Vprašljiva za te podatke tako ostaja samo ažurnost. Občinski prostorski načrti in prostorski redi se lahko v skladu z Zakonom o prostorskem načrtovanju spreminjajo in dopolnjujejo po naslednjih postopkih, in sicer po:

• postopku, ki je predpisan za njegovo pripravo in sprejem (18. člen);
• skrajšanem postopku, kadar se spremembe in dopolnitve nanašajo samo na prostorske izvedbene pogoje (v nadaljevanju: PIP), ne posegajo pa v določanje namenske rabe prostora (53. člen);
• kratkem postopku, ki je potreben zaradi (53.a člen):
  • odprave neskladja izvedbenega dela s strateškim delom oziroma občinskim strateškim prostorskim načrtom, če je ta sprejet kot samostojni akt, kadar je to neskladje posledica očitnih napak,
  • odprave neskladja med posameznimi določbami znotraj izvedbenega ali strateškega dela oziroma občinskega strateškega prostorskega načrta, če je ta sprejet kot samostojni akt, kadar je to neskladje posledica očitnih napak,
  • uskladitve z občinskim podrobnim prostorskim načrtom, na podlagi katerega se v skladu s 56.a členom ZPNačrt spreminja podrobnejša namenska raba,
  • upoštevanja opozorila pristojnih ministrstev, ki občini v postopku nadzora zakonitosti OPN v skladu s predpisi o državni upravi oziroma lokalni samoupravi predlagajo razveljavitve njegovih posameznih določb.

Graf 4:

Definicija

S_K.P,T2 – površina posamezne osnovne kategorije zemljišč v m² za prostorsko enoto, dve leti pred letom izračuna kazalnika, podatek prevzet iz evidence MOP na podlagi planov in sprejetih OPN

Metodologija

Rezultat se zaokroži na 2 decimalni mesti.

Opozorila

Kazalnik lahko zasede vrednosti med 50,00 in 150,00.  Vrednosti, ki so večje od 150, se navzdol zaokroži na 150,00 zaradi boljšega kontrasta rezultatov, ko so le-ti prikazani z barvno lestvico. Iz istega razloga se vrednosti, ki so manjše od 50, navzgor zaokroži na 50,00.

Kazalnika se ne izračunava za prostorske enote, ki so se ustvarile, spremenile (pripojitve, razdružitve) ali so bile ukinjene v letu izračuna kazalnika ali v predhodnem letu. Kazalnika se ne izračunava za prostorske enote, za katere v evidencah MOP (vir 1) podatek ni na voljo.

SURS, Spremembe prostorskih enot - naselja

SURS, Spremembe prostorskih enot - občine

Kontakt vzdrževalca

Mihael Fonda, Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja (MOP)

Datum zadnje spremembe

8.11.2021