Opis kazalnika

Kazalnik prikazuje delež nezazidanih stavbnih zemljišč glede na površino vseh stavbnih zemljišč v prostorski enoti. Stavbna zemljišča so zemljišča, ki so z občinskim prostorskim aktom namenjena za graditev objektov. Ločimo zazidana stavbna zemljišča, t. j. zemljišča na katerih stojijo objekti (stavbišča) in zemljišča, ki so potrebna za njihovo redno rabo (pripadajoče zemljišče), ter nezazidana zemljišča (stavbno zemljišče, ki ni zazidano stavbno zemljišče).

Trenutno so na voljo le podatki o stavbnih zemljiščih, ki so določeni z občinskimi prostorskimi akti. Podatki o nezazidanih in zazidanih stavbnih zemljiščih na območju Slovenije ne obstajajo. Zato se kot približek zazidanih stavbnih zemljiščih uporabijo podatki o pozidanih in sorodnih zemljiščih v evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč. Po vzpostavitvi evidence stavbnih zemljišč se bo podatek o zazidanih stavbnih zemljiščih prevzel iz te evidence.

Opozorilo: Do vzpostavitve evidence stavbnih zemljišč se kazalnik izračuna na podlagi približka zazidanih stavbnih zemljišč (pozidana in sorodna zemljišča iz evidence dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč). Zato se vrednost kazalnika lahko razlikuje od dejanskega stanja. Kazalnik nima upravnega statusa in se lahko uporabi zgolj kot primerjalna ocena zaloge nezazidanih stavbnih zemljišč po posameznih teritorialnih enotah.

Oznaka

P4

Ključne besede

Prostor, dejanska raba, zazidana zemljišča, nezazidana zemljišča, stavbna zemljišča

Cilj / namen

Kazalnik predstavlja delež nezazidanih stavbnih zemljišč glede na vsa stavbna zemljišča v teritorialni enoti. Namen kazalnika je identifikacija razvojnega prostorskega potenciala na območju stavbnih zemljišč v posamezni teritorialni enoti in uporaba na področju regulacije širjenja stavbnih zemljišč. Kazalnik se uporabi s ciljem trajnostnega pristopa v prostorskem načrtovanju z racionalno rabo stavbnih zemljišč (zaustavitev trenda širitve stavbnih zemljišč in povečanje izkoriščenosti obstoječih stavbnih zemljišč.

Ključno sporočilo

Kazalnik je opredeljen kot delež nezazidanih stavbnih zemljišč glede na vsa stavbna zemljišča. Do vzpostavitve evidence stavbnih zemljišč temelji kazalnik na približku zazidanih stavbnih zemljišč, določen na podagi podatkov o pozidanih in sorodnih površinah v evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč.

Opozorilo: Na podlagi primerjave podatkov o pozidanih in sorodnih površinah ter dejanskimi podatki o zazidanih površinah (Kete in sod., 2014) ocenjujemo, da predstavlja tako določen približek dovolj dober podatek vsaj za določitev velikostnega razreda kazalnika v pet razredov: zelo nizek, nizek, srednji, visok in  zelo visok delež nezazidanih stavbnih zemljišč.  Po vzpostavitvi evidence stavbnih zemljišč bo vrednost kazalnika po posameznih letih možno uporabiti tudi v druge namene.

Vsebinski komentar

Zazidana stavbna zemljišča

Podatkov o zazidanih in nezazidanih stavbnih zemljiščih na območju Slovenije zaenkrat ni. Do vzpostavitve evidence stavbnih zemljišč, ki bo vsebovala te podatke, se kot približek dejanskega stanja zazidanih stavbnih zemljišč uporabi podatke o pozidanih in sorodnih zemljiščih iz evidence dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki jo vodi in vzdržuje MKGP v triletnih ciklih. Osnovni namen vzpostavitve in rednega vzdrževanja te evidence je ugotavljanje upravičenosti kmetijskih gospodarstev do pridobitve kmetijskih subvencij (Arh, 2012; Pogačnik s sod., 2011). Nekateri praktični primeri uporabe evidence dejanske rabe za druge namene, kot je tudi ugotavljane sprememb dejanske rabe prostora (Arh, 2012; Lisec, Pišek in Drobne, 2013; Nastran in Žižek Kulovec, 2014; Foški, 2015) so pokazali, da evidenca ni primerna za ugotavljanje sprememb v prostoru. Razlog so spremembe metodologije med posameznimi leti zajema, zaradi česar so ugotovljene spremembe v prostoru deloma posledica sprememb metodologije in deloma dejanskih sprememb. Spremembe metodologije so skladne s spremembami politike dodeljevanja kmetijskih subvencij in zato so za osnovni namen, za katerega je bila evidenca vzpostavljena, te spremembe nujne. Je pa uporaba take evidence za druge namene, tudi za izračun letnih vrednosti kazalnika deleža nezazidanih stavbnih zemljišč, lahko sporna.

Podatki o zazidanih površin po evidenci MKGP so lahko sporni predvsem v delu, ki se nanaša na funkcionalna zemljišča[1]. Po podatkih MKGP so funkcionalna zemljišča (zazidano stavbno zemljišče) namreč lahko deloma pozidano, deloma pa kmetijsko zemljišče. Najbolj problematična so območja razpršene poselitve, kjer so pozidana zemljišča določena praktično do roba objekta, funkcionalno območje objekta (zazidano stavbno zemljišče) pa se  po podatkih MKGP ne uvršča med pozidana zemljišča. Obraten problem pa predstavljajo nezazidana stavbna zemljišča v strnjenih urbanih naseljih, ki so v evidenci MKGP lahko določena kot pozidana zemljišča (slika 1).

Slika 1: Prikaz pozidanih in sorodnih zemljišč (rožnata barva) ter drugih zemljišč (zelena barva) na območju razpršene poselitve in strnjene urbane poselitve.

Območje razpršene poselitve	Območje strnjenega urbanega naselja

Vir: Prostorski informacijski sistem, MOP; vir podatkov: MKGP

Na podlagi primerjave podatkov o pozidanih in sorodnih površinah ter dejanskimi podatki o zazidanih površinah (Kete in sod., 2014) ocenjujemo, da predstavlja tako določen približek dovolj dober podatek vsaj za določitev velikostnega razreda kazalnika v pet razredov: zelo nizek, nizek, srednji, visok in  zelo visok delež nezazidanih stavbnih zemljišč. Po vzpostavitvi evidence stavbnih zemljišč bo vrednost kazalnika po posameznih letih možno uporabiti tudi v druge namene.

Analiza pozidanih in sorodnih površin po statističnih regijah

Po podatkih MKGP, je bilo v Sloveniji leta 2014 pozidanih 109.250 ha površin. Za potrebe naše analize (priprave bilance stavbnih zemljišč) smo podatke pridobljene iz sloja dejanske rabe prilagodili na podatke iz registra RPE[2]. Tako popravljeni podatki za pozidana in sorodna zemljišča izkazujejo za 109 ha manjšo površino oz. 109.120 ha pozidanih in sorodnih zemljišč.  Površine posameznih dejanskih rab in njihovi deleži se med slovenskimi regijami pomembno razlikujejo, kar je je posledica velikosti posameznih regij ter različnih naravnih pogojev ter primernosti območij regij za kmetijstvo ter poselitev.

Največja skupna površina pozidanih in sorodnih zemljišč je v  Osrednjeslovenski regiji (204,79 km²), po velikosti ji nato sledita Podravska (174,55 km²) in Savinjska regija (143,04 km²). Najmanjšo skupno površino za pozidana in sorodna zemljišča ima Zasavska regija (17,19 km²) (Preglednica 1).

Preglednica 1: Skupna površina osnovne dejanske rabe po kategorijah na nivoju statističnih regij [v km²]

Regija	Pozidana in sorodna zemljišča	Kmetijska zemljišča	Gozdna zemljišča	Vodna zemljišča	Ostala zemljišča
GORENJSKA	94,59	430,13	1464,78	14,17	133,71
GORIŠKA	70,28	517,25	1595,37	10,89	132,86
JUGOVZHODNA SLOVENIJA	98,27	703,58	1862,40	10,11	1,31
KOROŠKA	40,98	252,58	737,85	7,59	1,95
NOTRANJSKO-KRAŠKA	34,86	378,86	1033,76	3,22	5,32
OBALNO-KRAŠKA	67,55	370,28	601,17	2,69	2,85
OSREDNJESLOVENSKA	204,79	802,73	1521,08	11,90	16,17
PODRAVSKA	174,55	1100,95	865,12	28,25	2,14
POMURSKA	88,32	822,54	412,21	12,04	3,80
SAVINJSKA	143,04	862,79	1348,10	14,57	17,06
SPODNJEPOSAVSKA	56,78	390,66	428,54	9,51	0,15
ZASAVSKA	17,19	75,44	169,67	1,18	0,28

Primerjava absolutnih vrednosti med posameznimi statističnimi regijami (NUTS 3) ni najprimernejša, saj se površine teh teritorialnih območij med seboj precej razlikujejo. Za primer lahko navedemo, da je velikost Zasavske regije (264 km²) le malenkost večja od skupne površine za pozidana in sorodna zemljišča za Osrednjeslovensko regijo (204,79 km²). Na Tabeli 10 zato prikazujemo in primerjamo strukture posameznih kategorij dejanskih rab prostora po posameznih statističnih regijah (NUTS 3). Ugotovimo lahko, da sta si po deležu pozidanih in sorodnih zemljišč zelo podobni Osrednjeslovenska in Podravska regija, ki dosegata najvišja deleža (obe 8 %). Najmanjši delež pozidanih in sorodnih zemljišč je v Notranjsko-Kraški regiji (2 %). Največji delež kmetijskih zemljišč je v Pomurski regiji (61 %), najmanjši pa v Gorenjski regiji  (20 %). Izrazito veliko gozdnih površin je v Notranjsko-Kraški, Koroški, Jugovzhodni, Goriški in Gorenjski regiji (v vsaki približno 70 %), najmanj pa v Pomurski regiji (31 %).

Nezazidana stavbna zemljišča

Na območju stavbnih zemljišč, t. j. zemljišč, ki so z občinskim prostorskim aktom namenjena za graditev objektov, smo identificirali nezazidana stavbna zemljišča tako, da smo od zaloge stavbnih zemljišč izločili zazidana stavbna zemljišča. Ker trenutno podatkov o zazidanih stavbnih zemljiščih še ni na voljo, smo kot približek zazidanih stavbnih zemljiščih uporabili podatke o pozidanih in sorodnih zemljiščih v evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč. Po vzpostavitvi evidence stavbnih zemljišč, se bo podatek o nezazidanih stavbnih zemljiščih prevzel iz te evidence.

Slika 2 prikazuje način opredelitve približka nezazidanih stavbnih zemljišč. Nezazidana stavbna zemljišča smo dobili kot presek med stavbnimi zemljišči (namenska raba prostora) ter pozidanimi in sorodnimi zemljišči (dejanska raba kmetijskih in gozdnih zemljišč). Rezultat je približek nezazidanih stavbnih zemljišč, ki se lahko razlikuje od dejanskega stanja.

Slika 2: Določitev približka nezazidanih stavbnih zemljišč kot preseka stavbnih zemljišč ter pozidanih in sorodnih zemljišč.

Pozidana in sorodna zemljišča	Stavbna zemljišča	Približek nezazidanih stavbnih zemljišč

Vir: Prostorski informacijski sistem, MOP

Zgoraj opisani postopek določitve nezazidanih stavbnih zemljišč se lahko razlikuje od dejanskega stanja, ker:

• pozidana in sorodna zemljišča odstopajo od dejanskih zazidanih stavbnih zemljiščih

• so v stavbna zemljišča zajete tudi zelene površine, ki pa dejansko niso zazidljive, po podatkih MKGP pa ne gre za pozidano zemljičče. V tem primeru gre za neprimeren prirast nezazidanih stavbnih zemljišč. Te napake je mogoče odpraviti zgolj pri tistih občinah, ki imajo dovolj podrobno namensko rabo, praviloma gre za tiste, ki imajo veljaven OPN.
• so urbana degradirana območja opredeljena kot zazidana. V tem primeru gre za neupravičen primanjkljaj v zalogi nezazidanih stavbnih zemljišč. Tovrstne napake bo mogoče odpraviti, ko bo vzpostavljena enotna evidence o degradiranih urbanih območij.
• so nekatera stavbna zemljišča v prostorskih aktih določena na neprimeren način. Primer – prostorske sestavine za občino Velenje: območje, ki je v dejanski rabi opredeljeno kot vodno zemljišče (Škalsko, Šoštanjsko in Velenjsko jezero) je v aktu opredeljeno z osnovno namensko rabo za stavbna zemljišča (Slika 12). V tem primeru gre za neupravičen prirast nezazidanih stavbnih zemljišč. Te napake je mogoče odpraviti zgolj s spremembami in dopolnitvami obstoječega OPN.

Največjo površino nezazidanih stavbnih zemljjišč ima Podravska regija (8.401 ha), po velikosti ji nato sledita Osrednjeslovenska (8.141 ha) in Savinjska regija (7.969 ha). Najmanjšo skupno površino nezazidanih stavbnih zemljišč ima Zasavska regija (1.020 ha) (Preglednica 2).

Preglednica 2: Skupna površina nezazidanih stavbnih zemljišč, statistične regije, 2014

Regija	Nezazidana stavbna zemljišča [v ha]
GORENJSKA	3731
GORIŠKA	3682
JUGOVZHODNA SLOVENIJA	7878
KOROŠKA	1946
NOTRANJSKO-KRAŠKA	3251
OBALNO-KRAŠKA	4708
OSREDNJESLOVENSKA	8141
PODRAVSKA	8401
POMURSKA	6029
SAVINJSKA	7969
SPODNJEPOSAVSKA	2970
ZASAVSKA	1020

 

Grafikon 1: Skupna površina nezazidanih stavbnih zemljišč po statističnih regijah [v ha]

Nezazidana stavbna zemljišča prikazana tudi po občinah in sicer v absolutnih vrednostih kakor tudi kot delež nezazidanih stavbnih zemljišč na skupno površino stavbnih zemljišč na občino. Po absulutnih vrednostih nezazidanih stavbnih zemljišč med občinami izstopajo mestne občine ter občine z večjimi urbanimi središči (mesti). So pa v teh občinah deleži nezazidanih stavbnih zemljišč prailoma nizki, nizke so tudi vrednosti površin nezazidanih stavbnih zemljišč na prebivalca v občini. Nasprotno, pa bo deležih nezazidanih stavbnih zemljišč izstopajo manjše, podeželske občine. Izstopajo predvem občino v severozahodnem delu države (Goričko), na severu države (nekatere Koroške občine) ter na jugu države (Kočevsko in Bela krajina, Brkini).

Kartogram 1: Skupna površina nepozidanih stavbnih zemljišč po občinah (v ha)

Kartogram 2: Delež nepozidanih stavbnih zemljišč po občinah (v %)

Definicija

IZRAČUN KAZALNIKA

Kazalnik se izračuna kot:

pri čemer je

NZ_P,T – površina nezazidanih zemljišč v m² za prostorsko enoto v letu izračuna kazalnika, podatek prevzet iz evidence dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč, MKGP

SZ_P,T – površina stavbnih zemljišč v m² za prostorsko enoto v letu izračuna kazalnika, podatek prevzet iz evidence MOP na podlagi planov in sprejetih OPN

Metodologija

Primer:

Grosuplje, površina nepozidanih zemljišč, podatek 2015: 3.564.211 m²

Grosuplje, površina stavbnih zemljišč, podatek 2015: 10.920.138 m²

Rezultat se zaokroži na 2 decimalni mesti.

Opozorila

Kazalnik zasede vrednost med 0,00 in 100,00 in predstavlja odstotno vrednost deleža.

Kazalnika se ne izračunava za prostorske enote, za katere v evidencah MOP (vir 1) podatek ni na voljo.

Glej tudi opozorilo v Opisu in Ključnem sporočilu.

SURS, Spremembe prostorskih enot - naselja

SURS, Spremembe prostorskih enot - občine

Kontakt vzdrževalca

Mihael Fonda, Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja (MOP)

Datum zadnje spremembe

8.11.2021