Opis kazalnika

Kazalnik prikazuje spreminjanje števila gospodinjstev v posameznih prostorskih enotah v večetnem časovnem obdobju (2011-2015 in 2015-2018).

Oznaka

D10

Ključne besede

Demografija, gospodinjstva

Cilj / namen

Spremljanje sprememb števila gospodinjstev v srednjeročnem časovnem obdobju (4 leta) po posameznih prostorskih enotah.

Ključno sporočilo

Kazalnik prikazuje spremembe skupnega števila gospodinjstev, v katerem so upoštevana le zasebna gospodinjstva, ki so skupnosti prebivalcev (ali prebivalec, ki živi sam), ki prebivajo v istem stanovanju in imajo opredeljeno isto številko gospodinjstva.

Vsebinski komentar

Število gospodinjstev se je od popisa 2002 do popisa 2011 povečalo za 128.000, na 813.531. Povprečna velikost gospodinjstva se je zmanjšala na 2,48 člana (Ljudje, družine, stanovanja, 2013). Število gospodinjstev se je povečalo največ med enočlanskimi gospodinjstvi (kar za 116.000).

 

Večina prebivalstva (98,4 %) je 1. 1. 2011 živela v zasebnih gospodinjstvih (v nadaljevanju gospodinjstva). Preostalih 1,7 % prebivalcev je prebivalo v skupinskih ali v t. i. posebnih gospodinjstvih; ta tip gospodinjstev je bil v Sloveniji prvič opredeljen prav v registrskem popisu 2011. Vanje so uvrščeni tudi brezdomci. (Ljudje, družine, stanovanja. 2013). Število gospodinjstev se je od popisa 2002 povečalo za 128.000, na 813.531, povprečna velikost gospodinjstva pa se je zmanjšala na 2,48 člana (Ljudje, družine, stanovanja. 2013).

Grafikon 1: Spreminjanje števila gospodinjstev po regijah RS v letih 2002 in 2011

Vir podatkov: SURS

V primerjavi z letom 2002 se je število gospodinjstev v vseh regijah povečalo približno za 18 %, medtem ko se je število prebivalcev v pomurski, koroški in zasavski regiji, v primerjavi z letom 2002, zmanjšalo za približno 2 %. Nekaj več kot polovica vseh gospodinjstev (53,5 %) je prebivala v mestnih območjih, v teh gospodinjstvih pa je živelo 49,4 % vseh prebivalcev, zato je bila razlika v povprečni velikosti gospodinjstva v mestnih in nemestnih območjih precejšnja (2,29 : 2,69). Velikih gospodinjstev, tj. takih z 10 ali več člani, je bilo 470, od tega sta skoraj dve tretjini živeli v nemestnih območjih. (Ljudje, družine, stanovanja. 2013).

Grafikon 2:

Definicija

Zasebno gospodinjstvo (gospodinjstvo) je skupnost prebivalcev (ali prebivalec, ki živi sam), ki prebivajo v istem stanovanju in imajo opredeljeno isto številko gospodinjstva. Če ni drugače navedeno, se podatki o gospodinjstvih nanašajo na zasebna gospodinjstva.

Skupinsko gospodinjstvo je skupnost prebivalcev, ki jim namestitev (lahko tudi oskrbo) nudi ustanova, v kateri prebivajo.

Tip gospodinjstva je značilnost gospodinjstva glede na to, ali v njem živijo osebe v družinskih ali nedružinskih skupnostih.

Družinsko gospodinjstvo je gospodinjstvo, katerem sta vsaj dva člana gospodinjstva tudi družinska člana.

Nedružinsko gospodinjstvo je gospodinjstvo, v katerem noben član gospodinjstva ni družinski član. Posebna oblika nedružinskega gospodinjstva je enočlansko gospodinjstvo.

Enodružinsko gospodinjstvo je gospodinjstvo, v katerem so vsi člani istočasno tudi člani ene družine.

Razširjeno družinsko gospodinjstvo je gospodinjstvo, katerem je poleg družinskih članov vsaj en član, ki ne spada v nobeno družino v tem gospodinjstvu.

Večdružinsko gospodinjstvo je gospodinjstvo, v katerem prebivajo člani vsaj dveh družin brez drugih oseb ali z drugimi osebami, ki niso člani nobene družine.

Povprečna velikost gospodinjstva je razmerje med številom prebivalstva, ki živi v zasebnih gospodinjstvih, in številom zasebnih gospodinjstev.

Metodologija priprave podatkov o gospodinjstvih

Statistični urad Republike Slovenije objavlja podatke o gospodinjstvih in družinah za vse prebivalstvo Slovenije v Registrskem popisu 2011 prvič na podlagi administrativnih virov. Do sedaj so se podatki o gospodinjstvih in družinah za vse prebivalstvo zbirali samo s terenskimi popisi (zadnji tak popis je bil 31. 3. 2002). Osnovni vir s podatki o gospodinjstvih je Evidence gospodinjstev, ki jo upravlja Ministrstvo za notranje zadeve, sekundarni vir pa podatki Centralnega registra prebivalstva o bioloških vezeh med starši in otroci ter povezavi med zakoncema.

Osnovna izhodišča za novo definicijo zasebnega in za statistično izpeljavo družin v okviru gospodinjstva so:

• običajno prebivališče v skladu z novo definicijo prebivalstva (uvedena leta 2008), ki temelji na prijavljenem stalnem in/ali začasnem prebivališču;
• opredeljeno gospodinjstvo iz Evidence gospodinjstev (osebe z isto zaporedno številko gospodinjstva na istem naslovu);
• sorodstvena razmerja do referenčne osebe gospodinjstva iz Evidence gospodinjstev;
• številka stanovanja (v večstanovanjskih stavbah) iz Centralnega registra prebivalstva;
• opredeljeno razmerje med zakonci ter starši in otroci, prevzeto iz Centralnega registra prebivalstva;
• uporaba statističnih metod za določanje gospodinjstev in družin Z uporabo administrativnih vhodnih podatkov o gospodinjstvih se v prebivalstveni statistiki opušča dosedanja definicija gospodinjstva, ki je temeljila na ekonomskih merilih (skupna poraba sredstev za osnovne življenjske potrebe). Gospodinjstvo je po novi definiciji skupnost prebivalcev (ali prebivalec, ki živi sam), ki prebivajo v istem stanovanju in imajo opredeljeno isto številko gospodinjstva.

VIR: SURS

IZRAČUN KAZALNIKA

Kazalnik spremembe števila gospodinjstev se izračuna kot indeks 4 letnega obdobja:

pri čemer je

N_P,T – število gospodinjstev v prostorski enoti na 1. januar leta, za katerega se izračunava kazalnik (npr. na dan 1.1.2015 za leto 2015)

N_P,T4 – število gospodinjstev v prostorski enoti na 1. januar, 4 leta pred letom, za katerega se izračunava kazalnik (npr. na dan 1.1.2011 za leto 2015)

Metodologija

Upari se podatke za posamezno prostorsko enoto, posamezno starostno skupino, za obe obdobji in se izračuna kazalnik po enačbi iz definicije. Izračune se izvede kot bazna procedura v PostgreSQL in se jih zapiše v materializirano tabelo (view) in nato izvozi v obliki CSV datoteke.

 

Za prostorske enote, ki so imele 0 gospodinjstev (N_P,T4), se kazalnik ne izračuna po definiciji, vrednost kazalnika se zapiše z vrednostjo 150,00.

Primer:

Grosuplje, podatek za 1.1.2011: 3415

Grosuplje, podatek za 1.1.2015: 3593

Rezultat se zaokroži na 2 decimalni mesti. Vrednosti, ki so večje od 150, se navzdol zaokroži na 150,00 zaradi boljšega kontrasta rezultatov, ko so le-ti prikazani z barvno lestvico. Iz istega razloga se vrednosti, ki so manjše od 50, navzgor zaokroži na 50,00.

Opozorila

Koeficient starostne odvisnosti starih in kazalnik lahko zasedeta vrednosti med 50,00 in 150,00.

Kazalnika se ne izračunava za prostorske enote, ki so se ustvarile, spremenile (pripojitve, razdružitve) ali so bile ukinjene v obdobju 2008-2018. Kazalnika se ne izračunava za prostorske enote, za katere v evidencah SURS (vir 1) podatek ni na voljo.

SURS, Spremembe prostorskih enot - naselja

SURS, Spremembe prostorskih enot - občine

Kontakt vzdrževalca

Mihael Fonda, Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja (MOP)

Datum zadnje spremembe

7.11.2019