Opis kazalnika

Kazalnik vsebuje podatke o selitvenem prirastu s tujino, selitvenem prirastu med občinami oz. statističnimi regijami ter o skupnem selitvenem prirastu. 

Oznaka

D7

Ključne besede

Demografija, selitve, migracije, prirast, prebivalstvo

Cilj / namen

Spremljanje notranjih in zunanjih migracijskih tokov, ki vplivajo na gibanje števila prebivalcev v posameznih prostorskih enotah. 

Ključno sporočilo

Kazalnik prikazuje notranje in zunanje migracijske tokove, torej priseljevanje in izseljevanje prebivalstva med in v/iz mikro (občine) ter makro (statistične regije) prostorskih enot. Selitveno gibanje je lahko posledica atraktivnosti določenega območja, na katerega vpliva veliko dejavnikov: boljša infrastruktura, gospodarski dejavniki (možnost zaposlitve), cene nepremičnin, dostop do storitev itd.

Vsebinski komentar

Prostorsko se na račun migracij prebivalstvo Slovenije (migracij s tujino in medobčinskih migracij) zgošča predvsem v okolici nekaterih večjih središč. Povečuje se pomen občin v funkcionalni regiji Ljubljane, obalnega somestja in nekaterih občin na Krasu, občin v okolici Maribora in Novega mesta. Na ta območja se priseljuje mlajše in nadpovprečno izobraženo prebivalstvo. Na račun okoliških občin in pospešene suburbanizacije prebivalstvo izgubljajo tudi mestna središča.

Demografsko se praznijo gospodarsko manj uspešna območja Slovenije, kjer predvsem za dobro izobraženo mlajšo populacijo, ni na voljo njihovemu znanju in pričakovanjem ustreznih delovnih mest. Obsežna območja države se tako praznijo in pospešeno starajo.

Preglednica 1: Selitveni saldo s tujino, statistične regije, Slovenija

	2002	2004	2006	2008	2009	2010	2011	2012	2013
SLOVENIJA	1865	1902	6267	18584	11508	-521	2059	644	478
Pomurska	-31	-39	9	59	-36	-82	17	-651	-350
Podravska	160	250	770	844	1048	-291	297	-371	-200
Koroška	-61	25	96	288	169	-22	61	64	-104
Savinjska	378	194	1090	2517	1223	-281	228	242	551
Zasavska	-1	-26	10	242	178	-42	-20	1	-76
Posavska	152	77	229	711	259	-20	20	71	55
Jugovzhodna Slovenija	127	148	405	1447	728	42	153	-60	1
Osrednjeslovenska	493	1020	2003	6949	4762	-128	550	692	274
Gorenjska	27	-9	348	1663	794	130	230	-18	-181
Primorsko-notranjska	68	74	222	506	438	22	32	47	142
Goriška	227	110	472	1254	737	34	167	120	132
Obalno-kraška	326	78	613	2104	1208	117	324	507	243

Opombe: Za leto 2008 in naprej so podatki pripravljeni skladno z definicijo prebivalstva Slovenije, objavljeno leta 2008. Do konca leta 2007 so podatki o odseljenih tujih državljanih ocena Statističnega urada Republike Slovenije.

Vir: SURS, SI-STAT podatkovni portal

Selitvena mobilnost prebivalstva Slovenije je v primerjavi z drugimi evropskimi državami zelo nizka, še zlasti to velja za mobilnost med statističnimi regijami. Kljub temu je bilo v Sloveniji 1. 1. 2011 samo 7 naselij, v katerih so vsi prebivalci živeli že od rojstva, nasprotno pa so v 72 naseljih prebivali samo priseljenci. Ker delež selivcev s starostjo narašča (verjetnost, da se bo oseba vsaj enkrat v življenju statistično selila, je približno 75-odstotna), so bili prebivalci, ki se niso nikoli selili, v povprečju 13 let mlajši od selivcev (povprečna starost selivcev je bila skoraj 47 let) (Ljudje, družine, stanovanja, 2013).

Preglednica 2: Selitveno gibanje prebivalstva z drugimi državami po regijah RS v letih 2008 in 2012.

	2008		2012
REGIJA	Priseljeni iz tujine	Odseljeni v tujino	Priseljeni iz tujine	Odseljeni v tujino
Pomurska	485	426	352	1003
Podravska	4033	3189	2172	2543
Koroška	558	270	338	274
Savinjska	4055	1538	1811	1569
Zasavska	376	134	170	169
Posavska	1092	381	500	429
Jugovzhodna Slovenija	2059	612	729	789
Osrednjeslovenska	9637	2688	4879	4187
Gorenjska	2469	806	1230	1248
Primorsko-notranjska	906	400	394	347
Goriška	1916	662	821	701
Obalno-kraška	3107	1003	1626	1119

Vir podatkov: SURS

Velika večina priseljenih prebivalcev Slovenije je imela svoje prvo prebivališče v eni izmed naslednjih držav: v drugih državah nastalih na območju nekdanje Jugoslavije, v Avstriji, Italiji, Nemčiji, Ukrajini, Franciji, Ruski federaciji in Švici. V vsaki od preostalih držav, iz katere so prihajali priseljeni prebivalci Slovenije, je imelo svoje prvo prebivališče po manj kot 1.000 teh prebivalcev. Malo manj kot 5.000 jih je imelo svoja prva prebivališča v skupaj 123 neevropskih državah. Največ izmed teh jih je imelo svoje prvo prebivališče na Kitajskem, 784 (5 % od teh jih je imelo slovensko državljanstvo). Del teh prebivalcev je prihajal iz tistih neevropskih držav, ki so v 20. stoletju sprejele številne slovenske izseljence (Argentina, Kanada, ZDA); ti so imeli večinoma slovensko državljanstvo (82 %). V 50 državah pa je imelo svoje prvo prebivališče manj kot po 5 priseljenih prebivalcev Slovenije. Med priseljenimi prebivalci Slovenije, ki izvirajo iz držav na območju nekdanje Jugoslavije, je imelo slovensko državljanstvo največ tistih, katerih prvo prebivališče je bilo na Hrvaškem, in sicer 87 %, najmanj pa tistih, katerih prvo prebivališče je bilo na Kosovu, 22 %. Med novodobnimi priseljenci (priselili so se po letu 1991) jih je imelo slovensko državljanstvo manj kot 30 %. (Ljudje, družine, stanovanja, 2013)

Pet tokov selivcev med dvema statističnima regijama je preseglo 10.000 selivcev. Najštevilnejši enosmerni tok je tekel iz jugovzhodne Slovenije v osrednjeslovensko regijo (19.500 selivcev), najštevilnejša, tudi zelo uravnotežena dvosmerna tokova pa sta tekla med osrednjeslovensko in gorenjsko regijo (skupaj 25.000 selitev). Ti trije tokovi skupaj s tokovoma iz podravske in savinjske regije v osrednjeslovensko regijo so predstavljali dobro četrtino vseh medregijskih selitev v Sloveniji glede na prebivališče ob rojstvu. Če izvzamemo odselitve iz posamezne statistične regije v osrednjeslovensko regijo, ki so bile posledica funkcijske centralnosti in nadpovprečne razvitosti (regionalni bruto domači proizvod osrednjeslovenske regije je slovensko povprečje v letu 2010 presegal za 41 indeksnih točk), so vsi preostali številčno pomembnejši tokovi tekli med dvema sosednjima regijama. (Ljudje, družine, stanovanja, 2013)

Preglednica 3: Mobilnost prebivalcev s prvim prebivališčem v Sloveniji, statistične regije, Slovenija, 1. 1. 2011

	Prebivališče		Ista statistična regija	Medregijski delavci
	Ob popisu	Ob rojstvu		Priseljeni iz druge statistične regije	Odseljeni v drugo statistično regijo	Selitveni prirast
Slovenija	1.821.601	1.821.601	1.565.092	256.509	256.509	0
Osrednjeslovenska	458.431	405.429	365.389	93.042	40.040	53.002
Obalno-kraška	86.776	74.722	66.487	20.289	8.235	12.054
Gorenjska	181.238	177.485	155.656	25.582	21.829	3.753
Podravska	295.600	297.120	264.367	31.233	32.753	-1.520
Zasavska	38.941	43.170	33.068	5.873	10.102	-4.229
Notranjsko-kraška	45.583	50.286	38.684	6.899	11.602	-4.703
Savinjska	233.417	239.881	307.965	25.452	31.916	-6.464
Goriška	108.776	116.312	99.204	9.572	17.108	-7.536
Koroška	68.596	76.308	62.282	6.314	14.026	-7.712
Spodnjeposavska	62.941	70.891	54.581	8.360	16.400	-8.040
Pomurska	112.933	125.928	104.076	8.857	21.852	-12.995
Jugovzhodna Slovenija	128.369	143.979	113.333	15.036	30.646	-15.610

Vir: Ljudje, družine, stanovanja, 2013

Pozitiven medregijski selitveni prirast so izkazovale samo tri regije, osrednjeslovenska, obalno-kraška in gorenjska, pri čemer je kar 77 % vsega medregijskega selitvenega prirasta pripadalo osrednjeslovenski regiji. Največ prebivalcev je zaradi notranjega preseljevanja izgubila jugovzhodna Slovenija (15.600). Samo obalno-kraška regija je izkazovala pozitiven medregijski selitveni prirast z vsemi regijami, pomurska pa z vsemi negativnega. Najbolj uravnotežen je bil v podravski regiji, in sicer je ta izkazovala neznaten negativen medregijski prirast (5 na 1.000 prebivalcev) zaradi odseljevanja v osrednjeslovensko regijo. Medregijske selitve so še pospešile neenakomeren demografski in posledično družbeni razvoj posameznih območij, saj se običajno odseljuje mlado, bolje izobraženo prebivalstvo. Edini regiji s pozitivnim medregijskim prirastom prebivalstva s terciarno izobrazbo sta bili osrednjeslovenska (20.363) in obalno-kraška (2.540). O centralizaciji Slovenije še očitneje govori podatek, da ima kar 38 % v osrednjeslovensko regijo priseljenih prebivalcev terciarno izobrazbo oz. da se je vsak peti prebivalec s terciarno izobrazbo priselil v osrednjeslovensko regijo iz drugega območja Slovenije, predvsem iz podravske in savinjske regije ter jugovzhodne Slovenije (Ljudje, družine, stanovanja. 2013).

Vir besedila: Poročilo o prostorskem razvoju, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja, MOP

Graf 1:

Definicija

Statistične definicije osebe priseljene iz tujine, osebe odseljene v tujino in osebe, ki se je selila v Sloveniji (notranji selivec), od leta 2008 dalje temeljijo na konceptu običajnega prebivališča in so usklajene z opredelitvami prebivalstva in selivcev iz Uredbe (ES) št. 862/2007 Evropskega parlamenta in Sveta o statistikah Skupnosti o selitvah in mednarodni zaščiti.

Koncept običajnega prebivališča temelji na enoletnem pogoju dejanskega ali nameravanega prebivanja na naslovu stalnega ali začasnega prebivališča.

Ključno merilo za določitev selitve (tako notranje kot meddržavne) je torej upoštevanje enoletnega prebivanja na naslovu prijavljenega prebivališča.

Glede na merilo enoletnega prebivanja selivce delimo v dve skupini:

• na tiste, ki na prijavljenem naslovu dejansko prebivajo eno leto (dejansko prebivanje) in
• na tiste, ki na prijavljenem naslovu nameravajo prebivati eno leto ali več (nameravano prebivanje).

Merilo dejanskega prebivanja se uporablja:

• pri prijavi začasnega prebivališča na območju Slovenije, ki velja manj kot 1 leto, če se nato veljavnost podaljšuje do 1 leta ali več, ter
• za prebivalce, ki so prijavili začasen odhod v tujino.

O namenu trajanja prebivanja sklepamo iz vrste oz. trajanja veljavnosti prijavljenega prebivališča, in sicer:

• pri osebah, ki prijavijo stalno prebivališče, se sklepa, da nameravajo prebivati na naslovu prijavljenega stalnega prebivališča najmanj eno leto;
• pri osebah, ki prijavijo začasno prebivališče, pa se o namenu trajanja prebivanja sklepa iz trajanja veljavnosti prijave začasnega prebivališča.

Priseljeni

Med osebami, ki so se priselile na naslov stalnega prebivališča, so prikazane:

• osebe, ki v Sloveniji prijavijo stalno prebivališče, ali
• osebe, ki se po enoletnem ali daljšem začasnem prebivanju v tujini vrnejo v Slovenijo, ali
•  osebe, ki spremenijo stalno prebivališče v Sloveniji, ali
• osebe, ki imajo na območju Slovenije poleg stalnega prebivališča prijavljeno tudi začasno prebivališče, pa začasno prebivališče odjavijo ali veljavnost njihovega začasnega prebivališča poteče.

Med osebami, ki so se priselile na naslov začasnega prebivališča, so prikazane:

• osebe, ki v Sloveniji prijavijo začasno prebivališče, ki velja ali skupno velja eno leto ali več, ali
• osebe, ki imajo na območju Slovenije prijavljenih le več veljavnih začasnih prebivališč, pa zadnje prijavljeno začasno prebivališče odjavijo ali njegova veljavnost poteče.

Odseljeni

Med odseljenimi osebami so prikazane osebe, ki, potem ko so bile štete med prebivalce Slovenije:

• odjavijo stalno prebivališče ali
• odjavijo začasno prebivališče ali
• so začasno odsotne v tujini 1 leto ali
• jim poteče veljavnost prijave začasnega prebivališča, ker veljavnost prijave niso obnovili v zakonskem roku, ali
• spremenijo prebivališče v Sloveniji.

Za podatke od leta 2008 dalje Statistični urad Republike Slovenije ločeno pripravlja podatke o kratkotrajnih selivcih. Gre za selitve oseb, priseljenih iz tujine, ki nameravajo prebivati oz. dejansko prebivajo v Sloveniji manj kot leto dni. Pred letom 2008 so bili podatki o teh osebah zajeti v podatke o selitvah, od 2008 dalje pa ti podatki v podatkih o selitvah niso zajeti.

Viri za podatke o selitvah prebivalstva so:

• prijave/odjave stalnega oz. začasnega prebivališča na območju Slovenije;
• prijave začasnega odhoda iz Slovenije oz. vrnitve v Slovenijo in
• podatki o t. i. statističnih selitvah, potrebni zaradi priprave podatkov skladno z definicijo prebivalstva Slovenije, veljavno od leta 2008.

O statistični selitvi govorimo takrat, kadar je bilo začasno prebivališče odjavljeno ali kadar veljavnost prijave začasnega prebivališča ni bila obnovljena v zakonsko določenem roku.

Podatki o državi prejšnjega oziroma prihodnjega prebivališča

Podatki o državi prejšnjega oz. prihodnjega prebivališča osebe so, če niso na voljo v podatkovnem viru, izpeljani iz podatkov o prejšnjem stalnem prebivališču osebe v tujini oz. o obstoječem stalnem prebivališču v tujini oz. o prihodnjem stalnem prebivališču v tujini ali iz veljavnega začasnega naslova v tujini. Odvisno je namreč, katero vrsto prebivališča oseba prijavi v Sloveniji oz. v tujini.

Pri pripravi statistik selitev za leto 2008 dalje se za vse prebivalstvene skupine uporablja enotna metodologija.

V podatkih za leto 2008 so prvič:

• v podatkih o selitvah (in sicer tako o meddržavnih kot notranjih selitvah) vključene tudi selitve državljanov Slovenije, ki v Sloveniji prijavijo le začasno prebivališče ;
• v podatkih o selitvah tujih državljanov vključeni tudi začasni odhodi iz Slovenije in vrnitve v Slovenijo po začasni odsotnosti v tujini, priselitve tujih državljanov iz tujine na stalni naslov v Sloveniji ter podatki o notranjih selitvah tujih državljanov na območju Slovenije;
• vključeni podatki o statističnih selitvah po odjavi ali poteku veljavnosti začasnega prebivališča;
• prikazani podatki o selitvah tujih državljanov po državi prejšnjega oz. prihodnjega prebivališča.

Definicije

Prebivalci Slovenije so osebe s prijavljenim stalnim in/ali začasnim prebivališčem v Sloveniji, ki v Sloveniji prebivajo ali imajo namen prebivati eno leto ali več in niso začasno odsotne iz Republike Slovenije eno leto ali več.

Državljan Republike Slovenije je oseba z državljanstvom Republike Slovenije, ki ima v Republiki Sloveniji prijavljeno stalno in/ali začasno prebivališče.

Tuji državljan je oseba z državljanstvom tuje države ali oseba brez ugotovljenega državljanstva ali oseba brez državljanstva, ki je v Sloveniji prijavila stalno in/ali začasno prebivališče.

Kratkotrajni selivec je oseba (ne glede na državljanstvo), ki je v opazovanem letu v Republiki Sloveniji prijavila začasno prebivališče, a je glede na trajanje in namen njenega začasnega prebivanja v Sloveniji ne štejemo med priseljene osebe (ker ne izpolnjuje merila dejanskega ali nameravanega prebivanja na območju Slovenije).

Prebivališče je naslov stalnega ali začasnega prebivališča osebe, na katerem je oseba glede na svoje dejansko ali nameravano prebivanje šteta kot prebivalec Slovenije.

Stalno prebivališče je naslov, na katerem se oseba prijavi z namenom, da bo na njem stalno prebivala.

Začasno prebivališče je naslov, na katerem se oseba začasno prijavi in ki je praviloma različen od naslova stalnega prebivališča.

Priseljeni iz tujine je prebivalec, ki se je v Slovenijo priselil iz tujine in je v Sloveniji prijavil prebivališče.

Odseljeni v tujino je prebivalec Slovenije, ki se je iz Slovenije odselil v tujino. Meddržavna selitev je sprememba države prebivališča.

Država prihodnjega prebivališča je država, v kateri namerava oseba prebivati po odselitvi iz Slovenije.

Država prejšnjega prebivališča je država, v kateri je imela oseba zadnje prebivališče pred priselitvijo v Slovenijo.

Notranji selivec je prebivalec Slovenije, ki je spremenil naselje svojega prebivališča v Sloveniji.

Notranja selitev je sprememba naselja prebivališča prebivalca Slovenije na območju Slovenije.

Priseljeni na 1000 prebivalcev je razmerje med številom priseljenih v koledarskem letu in številom prebivalstva sredi istega leta na določenem območju, pomnoženo s 1000.

Odseljeni na 1000 prebivalcev je razmerje med številom odseljenih v koledarskem letu in številom prebivalstva sredi istega leta na določenem območju, pomnoženo s 1000.

Selitveni prirast je razlika med številom priseljenih in številom odseljenih na določenem območju v koledarskem letu.

Selitveni prirast na 1000 prebivalcev je razmerje med selitvenim prirastom v koledarskem letu in številom prebivalstva sredi istega leta na določenem območju, pomnoženo s 1000.

Skupni prirast je seštevek naravnega in selitvenega prirasta na določenem območju v koledarskem letu.

Skupni prirast na 1000 prebivalcev je razmerje med skupnim prirastom v koledarskem letu in številom prebivalstva sredi istega leta na določenem območju, pomnoženo s 1000.

Starost je čas, ki ga je oseba preživela od rojstva do trenutka opazovanja. Izražena je v dopolnjenih letih starosti. V tabelah je prikazana po letih starosti, petletnih starostnih skupinah ali izbranih starostnih skupinah.

Vir: SURS

IZRAČUN KAZALNIKA

Podatki so bili privzeti s strani SURS. Podatki so bili izračunani po definicijah, ki so povzete v prejšnjem odstavku. Izračunane vrednosti prikazujejo promil razmerja med (notranjim, zunanjim, skupnim) prirastom in številom prebivalcev v določeni prostorski enoti.

Metodologija

Ni izračuna, saj so podatki privzeti s strani SURS, ki je podatke preračunal po definiciji, ki je navedena v metodološkem opisu.

Opozorila

Kazalnik je izračunan za prostorske enote na območju Republike Slovenije, ki se v letu, za katerega se izvaja izračun, niso ustanovile, spremenile ali ukinile.

SURS, Spremembe prostorskih enot - naselja

SURS, Spremembe prostorskih enot - občine

Kontakt vzdrževalca

Mihael Fonda, Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja (MOP)

Datum zadnje spremembe

8.11.2021