Opis kazalnika

Koeficient starostne odvisnosti starih je razmerje med številom starejših (65 let ali več) in številom delovno sposobnih prebivalcev, torej prebivalcev, starih 15 do 64 let, pomnoženo s 100. Kazalnik prikazuje spremembo koeficienta starostne odvisnosti starih v daljšem časovnem obdobju (7 let).

Oznaka

D4

Ključne besede

Starost, starostne skupine, indeks staranja, starostna odvisnost, starostniki

Cilj / namen

Spremljanje spreminjanja koeficienta starostne odvisnosti in staranja prebivalstva kot orodje za planiranje naselitvenih, pokojninskih in infrastrukturnih politik. Kazalnik prikazuje trend staranja skozi daljše časovno obdobje.

Ključno sporočilo

Koeficient starostne odvisnosti starih je kazalnik, ki kaže število starostno odvisnih prebivalcev na 100 delovno sposobnih prebivalcev. To je ključen kazalnik za izražanje demografskega pritiska v prihodnosti na ekonomsko dogajanje v družbi.  Kazalnik omogoča grafični prikaz spremembe hitrosti trenda staranja na različnih prostorskih enotah, kar omogoča spremljanje homogenosti trendov v mikro in makro okoljih skozi daljše časovno obdobje. Pri tem so zelo pomembna območja z visoko stopnjo rasti koeficienta, saj se na teh območjih prebivalstvo zelo hitro stara, zaradi česar so v okolju potrebne infrastrukturne prilagoditve: domovi za ostarele, mobilnost, zdravstvena infrastruktura itd. Zelo visoka hitrost staranja je lahko tudi posledica odseljevanja mlajšega prebivalstva ali priseljevanja starejšega prebivalstva, kadar so določena območja še posebej zanimiva za starejše prebivalstvo. Izseljevanje mlajšega prebivalstva je pogosto povezano z zaposlitvenimi priložnostmi in značilnostmi trga dela v območju izseljevanja.

Vsebinski komentar

Koeficient starostne odvisnosti starih v Sloveniji se od leta 2002 dalje nenehno povečuje (od 20,7 leta 2002 do 25,1 leta 2013). Deset občin, ki so imele v sredini leta 2013 najvišji koeficient starostne odvisnosti starih so bile (od najvišje vrednosti dalje): Kostel (43,2), Hodoš/Hodos (39,6), Osilnica (35,1), Gornji Grad (33,3), Kranjska Gora (33,1), Bohinj (32,4), Bovec (32,3), Preddvor (32,1), Loški Potok (31,6) in Šalovci (31,6). Deset občin z najbolj ugodnim koeficientom starostne odvisnosti starih pa je bilo (od najbolj ugodne vrednosti dalje): Zavrč (14,1), Benedikt (16,9), Sveti Andraž v Slov. goricah (17), Komenda (18,6), Mirna Peč (18,8), Škofljica (18,9), Moravče (19), Trnovska vas (19), Velenje (19,1) in Ig (19,2). Analiza gibanja koeficienta starostne odvisnosti starih v obdobju 2002–2013 je pokazala, da je prišlo do močnega porasta tega koeficienta predvsem v severnem delu Slovenije.

Preglednica 1: Velike starostne skupine in indeks staranja, Slovenija

	Starostne skupine
Leto	0-14 let	15-64 let	65+	Indeks staranja
1869	32,9	62,1	5,0	15,2
1910	34,8	58,5	6,7	19,3
1931	30,5	62,5	7,0	23,0
1953	27,7	65,0	7,3	26,4
1991	20,8	68,0	11,2	53,1
2002	15,3	70,0	14,7	96,3
2008	13,9	69,7	16,3	117,1
2014	14,8	67,6	17,7	120,5
2020	15,2	65,0	19,8	130,3
2030	13,7	62,2	24,2	176,6
2040	12,9	59,6	27,5	213,2

Vir: SURS, Eurostat EUROPOP 2010, lastni preračun

Eurostat projekcija prebivalstva EUROPOP2010 predvideva, da se bo delež prebivalcev starejših od 65 let do leta 2040 povečal za 11 %, do leta 2060 pa za 15,1 % - na 31,3 % celotne populacije Slovenije (Preglednica 1). Delež otrok se bo do leta 2040 znižal pod 13 %, delež delovno sposobnega prebivalstva pa pod 60 %.

Indeks staranja je bil leta 2014 najvišji v občinah Osilnica (297), Hodoš (283,8) in Kostel (276,1); vrednostjo indeksa nad 200 sta imeli še občini Šalovci in Kranjska Gora. Občini Osilnica in Kostel sodita v statistično regijo jugovzhodna Slovenija, ki je sicer imela med statističnimi regijami najnižji indeks staranja (106,6). Največji delež starejšega prebivalstva je imela zasavska statistična regija (145,8) (Preglednica 2).

Preglednica 2: Indeks staranja, statistične regije, 2014

	Indeks staranja
SLOVENIJA	120,5
Pomurska	143,6
Podravska	138,2
Koroška	123,5
Savinjska	114,8
Zasavska	145,8
Posavska	126,4
Jugovzhodna Slovenija	106,6
Osrednjeslovenska	107,1
Gorenjska	113,9
Primorsko-notranjska	123,8
Goriška	134,4
Obalno-kraška	137,8

Vir: SURS

Kartogram 1: Gibanje koeficienta starostne odvisnosti starih po občinah RS (2002 – 2013).

Vir podatkov:SURS

Po napovedih za EU-27 se bo do leta 2060 vrednost »koeficienta starostne odvisnosti mladih« zmerno povečal, s 23,3  % na 25,0  %, medtem ko se bo »koeficient starostne odvisnosti starih« po pričakovanjih bistveno povečal, s 25,4  % na 53,5  % v letu 2060.  V Slovenijo se bodo vrednosti teh dveh koeficientov povečale še bolj: »koeficienta starostne odvisnosti mladih« z 19,8  % na 23,8  %, »koeficienta starostne odvisnosti starih« pa s 23,0  % na 62,2  % v letu 2060. V Sloveniji so bile leta 2008 še 4,3 osebe, stare 15–64 leta, na osebo v starosti 65+, leta 2060 pa bo le še 1,6 osebe v starosti 15–64 leta na osebo v starosti 65+.(Prebivalstvo Slovenije danes in jutri 2008-2060. 2009).

Vir besedila: Poročilo o prostorskem razvoju, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja, MOP

Slika 1:

Definicija

»Koeficient starostne odvisnosti« je kazalnik, ki kaže število starostno odvisnih prebivalcev na 100 delovno sposobnih prebivalcev. To je ključen kazalnik za izražanje demografskega pritiska v prihodnosti na ekonomsko dogajanje v družbi. Kot starostno odvisni prebivalci so opredeljeni otroci (stari pod 15 let) in stari prebivalci (stari 65+). Če v števcu navedemo in seštejemo obe omenjeni skupini prebivalcev skupaj in to vrednost delimo s številom delovno sposobnih, dobljeno vrednost pa pomnožimo s 100, dobimo »koeficient starostne odvisnosti starih in mladih«, lahko pa odvisnost izrazimo za vsako skupino posebej: v prvem primeru dobimo »koeficient starostne odvisnosti mladih«, v drugem pa »koeficient starostne odvisnosti starih«. (Prebivalstvo Slovenije danes in jutri 2008-2060; 2009).

ŠTEVILO PREBIVALSTVA PO STAROSTNIH SKUPINAH

Statistika prebivalstva je tudi eno najbolj tradicionalnih in hkrati najstarejših področij statistike. Prvo štetje prebivalstva, ki je bilo predhodnik današnjih popisov prebivalstva, je bilo v Sloveniji izvedeno leta 1754, prvi pravi popis prebivalstva pa leta 1857.

Podatki o številu prebivalstva so prevzeti od Statističnega urada Slovenije (SURS), ki beleži četrtletne in letne podatke o številu prebivalstva. Podatki do 1995 se nanašajo na državljane Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji. Podatki med 1996 in 1. januarjem 2008 so pripravljeni v skladu z definicijo, objavljeno leta 1996. Podatki od 1. aprila 2008 dalje se nanašajo na definicijo, objavljeno leta 2008.

Statistična definicija prebivalstva, objavljena leta 2008

Statistična definicija prebivalstva je za podatke po 1. 1. 2008 usklajena z definicijo prebivalstva in selivcev iz Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o statistikah Skupnosti o selitvah in mednarodni zaščiti. Po 1. 1. 2008 so pri pripravi statistik o številu prebivalcev za državljane Slovenije in tujce uporabljena enotna merila. Nova definicija prebivalca temelji na konceptu običajnega prebivališča; v Sloveniji je to lahko stalno ali začasno prebivališče. Ključno merilo za določitev običajnega prebivališča je upoštevanje enoletnega prebivanja na naslovu tega bivališča (glede na dejansko, tj. že uresničeno prebivanje ali glede na nameravano prebivanje na tem naslovu).

Ločimo:

1. osebe, ki v Sloveniji dejansko prebivajo eno leto ali več;
2. osebe, ki imajo v Sloveniji namen prebivati eno leto ali več; (O namenu trajanja prebivanja se sklepa iz vrste prijavljenega prebivališča, in sicer: pri osebah s stalnim prebivališčem se sklepa, da nameravajo prebivati na naslovu prijavljenega stalnega prebivališča najmanj eno leto (tj. eno leto ali več); pri osebah z začasnim prebivališčem pa se o namenu trajanja prebivanja sklepa iz trajanja veljavnosti prijavljenega začasnega prebivališča);
3. osebe, ki na datum opazovanja sicer začasno prebivajo ali nameravajo začasno prebivati zunaj Slovenije, vendar le, če prebivajo ali bodo prebivale zunaj Slovenije manj kot eno leto.

Prebivalci Slovenije so osebe s prijavljenim stalnim in/ali začasnim prebivališčem v Sloveniji, ki v Sloveniji prebivajo ali imajo namen prebivati eno leto ali več in niso začasno odsotne iz Republike Slovenije eno leto ali več. Prebivalstvo Slovenije sestavljajo vse osebe, ki imajo v Sloveniji običajno prebivališče, torej vse osebe, ne glede na državljanstvo, ki imajo v Sloveniji namen prebivati najmanj eno leto.

To vključuje naslednje:

• Osebe, ki imajo v Sloveniji prijavljeno stalno prebivališče, brez tistih, ki so odsotni v tujini eno leto ali dlje in so svoj odhod prijavili v upravni enoti svojega stalnega prebivališča. Te osebe štejemo kot prebivalce na naslovu stalnega prebivališča.
• Osebe, ki imajo v Sloveniji prijavljeno začasno prebivališče, katerega skupno trajanje veljavnosti je vsaj eno leto. Te osebe štejemo kot prebivalce na naslovu zadnjega prijavljenega začasnega prebivališča.
• Osebe, ki imajo v Sloveniji poleg stalnega prijavljeno še začasno prebivališče, brez tistih, ki so odsotni v tujini eno leto ali dlje in so svoj odhod prijavili v upravni enoti svojega stalnega prebivališča. Te osebe običajno štejemo kot prebivalce na naslovu začasnega prebivališča.

Starostne skupine prebivalstva:

0-4 leta, 5-9 let, 10-14 let, 15-64 let, 65+ let, 0-14 let

Pri tem se upošteva dopolnjeno starost na dan štetja.

PROSTORSKE ENOTE

Register prostorskih enot je integrirana podatkovna baza z lokacijskimi in opisnimi podatki, ki jo vodi Geodetska uprava Republike Slovenije. Register prostorskih enot je nastal z nadgradnjo Registra območij teritorialnih enot (ROTE) in evidence hišnih številk (EHIŠ), ki sta ju vzpostavila statistika in geodetska služba na začetku 80-ih let prejšnjega stoletja.

Osnova Registra prostorskih enot je integrirana podatkovna baza z lokacijskimi in opisnimi podatki, ki je bila vzpostavljena leta 1995. Ob vzpostavitvi se je začelo tudi njeno vzdrževanje.

Centralno bazo, ki jo imenujemo tudi delovna baza, vzdržujejo geodetske pisarne, območne geodetske uprave in glavni urad preko lokalnih baz s pomočjo aplikacij za vodenje, vzdrževanje in izdajanje podatkov Registra prostorskih enot in hitrega komunikacijskega omrežja državnih organov po principu distribuiranih baz podatkov.

Na Ministrstvu zs javno upravo je vzpostavljena uporabniška baza Registra prostorskih enot, ki je kopija centralne baze na glavnem uradu.

V uporabniško bazo se enkrat dnevno zapišejo vse spremembe, ki so bile izvedene v delovni bazi. Baza je namenjena uporabnikom za lažje dostopanje do podatkov Registra prostorskih enot, ima pa tudi funkcijo zaščitne kopije baze.

Vir: GURS

V kazalnik bodo vključene naslednje prostorske enote: občina, statistična regija, kohezijska regija, država

Standardna klasifikacija teritorialnih enot (SKTE) je obvezen nacionalni standard, ki se uporablja pri evidentiranju, zbiranju, obdelovanju, analiziranju, posredovanju in izkazovanju podatkov o teritorialni razdelitvi Republike Slovenije. SKTE se uporablja v podporo razvoju, pri strokovnem načrtovanju in merjenju učinkov politike, za socioekonomske analize, izobraževanje ter informiranje širše javnosti. Statistični urad Republike Slovenije je zadolžen za izvajanje te uredbe ter za tekoče vzdrževanje SKTE na osnovi teritorialnih sprememb, povzetih iz uradnih registrov in evidenc. SKTE do tretje ravni temelji na klasifikaciji NUTS (Classification of Territorial Units for Statistics), ki jo določa Uredba 1059/2003/ES.

Vir: SURS

IZRAČUN KAZALNIKA

Koeficient starostne odvisnosti starih se izračuna kot:

pri čemer je

N_P,T,65+ – število prebivalcev v prostorski enoti na 1. januar leta, za katerega se izračunava koeficient (npr. na dan 1.1.2015 za leto 2015), ki so dopolnili 65 let starosti ali več

N_P,T,15-64 – število prebivalcev v prostorski enoti na 1. januar leta, za katerega se izračunava koeficient, ki so dopolnili od vključno 15 do vključno 64 let starosti

Stopnja rasti koeficienta starostne odvisnosti starih se izračuna kot:

pri čemer je

KSOS_P,T – koeficient starostne odvisnosti starih v prostorski enoti na 1. januar leta, za katerega se izračunava kazalnik (npr. na dan 1.1.2015 za leto 2015)

KSOS_P,T7 – koeficient starostne odvisnosti starih v prostorski enoti na 1. januar, 7 let pred letom, za katerega se izračunava kazalnik (npr. na dan 1.1.2008 za leto 2015)

Podatkov za predhodnja obdobja (pred 2008) se zaradi spremenjene definicije prebivalstva (glej spremenjeno metodologijo) ne privzema. Svetuje se, da se ob razpoložljivosti podatkov za daljše časovno obdobje (>10 let) spremeni tudi metodološka definicija tega kazalnika, pri čemer se podaljša časovno obdobje opazovanja na 10 let.

Metodologija

Za prostorske enote, ki so skupno imele 0 prebivalcev, se preračun koeficienta starostne odvisnosti starih ne izvede (ni vrednosti).

Za prostorske enote, ki so imele v letu preračuna 0 prebivalcev v starostni skupini 15-64 let, se preračun koeficienta starostne odvisnosti starih ne izvede po enačbi iz definicije, rezultat stopnje rasti koeficienta se zapiše z vrednostjo 150,00.

Za prostorske enote, ki so imele v obdobju 7 let pred letom preračuna 0 prebivalcev v starostni skupini 15-64 let, se preračun koeficienta starostne odvisnosti starih ne izvede po enačbi iz definicije, rezultat stopnje rasti koeficienta se zapiše z vrednostjo 50,00.

Za prostorske enote, ki so imele v obdobju 7 let pred letom preračuna 0 prebivalcev v starostni skupini 65+ let, se preračun koeficienta starostne odvisnosti starih ne izvede po enačbi iz definicije, rezultat stopnje rasti koeficienta se zapiše z vrednostjo 150,00.

Primer:

Grosuplje, starostna skupina 65+ let, podatek za 1.1.2008: 1022

Grosuplje, starostna skupina 15-64 let, podatek za 1.1.2008: 3640

Grosuplje, starostna skupina 65+ let, podatek za 1.1.2015: 1173

Grosuplje, starostna skupina 15-64 let, podatek za 1.1.2015: 3593

Rezultat se zaokroži na 2 decimalni mesti. Vrednosti, ki so večje od 150, se navzdol zaokroži na 150,00 zaradi boljšega kontrasta rezultatov, ko so le-ti prikazani z barvno lestvico. Iz istega razloga se vrednosti, ki so manjše od 50, navzgor zaokroži na 50,00.

Opozorila

Kazalnik lahko zasede vrednosti med 50,00 in 150,00.

Kazalnika se ne izračunava za prostorske enote, ki so se ustvarile, spremenile (pripojitve, razdružitve) ali so bile ukinjene v obdobju 2008-2021. Kazalnika se ne izračunava za prostorske enote, za katere v evidencah SURS (vir 1) podatek ni na voljo.

SURS, Spremembe prostorskih enot - naselja

SURS, Spremembe prostorskih enot - občine

Kontakt vzdrževalca

Mihael Fonda, Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja (MOP)

Datum zadnje spremembe

8.11.2021